35. člen
(varstvo okolja)
2.7.3.1 Splošni pogoji
(1)
V posameznih EUP so gradnje in prostorske ureditve dopustne pod pogojem, da čezmerno ne obremenjujejo okolja oziroma ne presegajo mejnih vrednosti emisij določenih s predpisi. Širitev posamezne dejavnosti, ki ima čezmerne vplive na okolje, je pogojena s sočasno sanacijo čezmernih vplivov na okolje, ki jih taka dejavnost povzroča. Vsak poseg v okolje mora biti načrtovan in izveden tako, da povzroči čim manjše obremenjevanje okolja. Čezmerne vplive na okolje je potrebno omejiti oziroma preprečiti z omilitvenimi ukrepi.
(2)
Pred začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba izvesti presojo njegovih vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje ministrstva pristojnega za varstvo okolja.
(1)
Pri posegih v prostor je potrebno zavarovati plodno zemljo pred uničenjem ter zagotoviti ukrepe za zaščito tal med izvajanjem gradbenih del.
(2)
Posege v tla je potrebno izvesti tako, da se prizadene čim manjša površina tal. Investitor je v času gradnje dolžan priskrbeti za zavarovanje rodovitne zemlje pred uničenjem, humus je potrebno odstraniti in deponirati. Rodovitna zemlja, odrinjena pri gradbenih posegih, se uporabi za izboljšanje kmetijskih zemljišč, urejanje javnih zelenih površin ali sanacijo degradiranih območij, razen kadar se rodovitna zemlja uporabi za ureditev okolice objekta zaradi, katerega je bila odrinjena.
(3)
Po kočanih gradbenih delih je potrebno takoj začeti s sanacijskimi in zasaditvenimi deli na razgaljenih površinah.
(4)
Za rejo živali morajo, zaradi varstva pred onesnaževanjem podzemnih voda z nitrati, kmetijska gospodarstva razpolagati z zadostnimi površinami kmetijskih zemljišč, ki so namenjene za uporabo živinskih gnojil. Kmetijska gospodarstva z več kot 5 glav živine (GVŽ) pripravijo gnojilni načrt za vnos živinskih gnojil na kmetijska zemljišča.
(5)
Evidentirati in sanirati je potrebno divja odlagališča odpadkov, pripraviti sanacijske načrte ter izvesti ustrezne ureditve in omilitvene ukrepe.
(1)
Pri načrtovanju, graditvi in obratovanju objektov ter urejanju površin je potrebno upoštevati predpise s področja kakovosti zraka.
(2)
Ogrevanje novih stavb naj se zagotavlja z ekološko sprejemljivimi viri energije, enako je potrebno postopoma urediti tudi ogrevanje obstoječih stavb. Zagotoviti je potrebno racionalno rabo energije in zadostno toplotno izolacijo stavb.
(3)
Pri vseh novogradnjah in rekonstrukcijah je potrebno upoštevati energetske standarde, ki jih določajo predpisi s področja učinkovite rabe energije v stavbah.
(4)
Proizvodne objekte in naprave, ki lahko pomembno vplivajo na kakovost zraka, se lahko umešča samo v območja, ki so namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim.
(5)
Območja namenjena proizvodnim dejavnostim ne smejo biti locirana neposredno ob stanovanjskih območjih, pri čemer je potrebno upoštevati tudi konfiguracijo terena in lokalno gibanje zraka (roža vetrov).
(6)
Nestanovanjske objekte, ki so vir vonjav, je potrebno umeščati v primerni oddaljenosti od objektov, ki so namenjeni bivanju.
(7)
Občina si bo prizadevala za zmanjšanje onesnaženosti zraka in bo vzpodbujala uporabo obnovljivih virov energije.
(1)
Po posameznih površinah podrobnejše namenske rabe so določene stopnje varstva pred hrupom:
(2)
Meje III. in IV. območja varstva pred hrupom na poselitvenih območjih so določene s podrobnejšo namensko rabo prostora.
(3)
Ne glede na določbe prvega odstavka te točke mora biti na meji, med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom, določeno območje, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom, za katerega veljajo pogoji za III. območje varstva pred hrupom. Širina III. območja varstva pred hrupom, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom, mora biti 1000 m (v vodoravni projekciji). Lahko je manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določena za to območje.
(4)
Območja s I. stopnjo varstva pred hrupom in mirna območja na prostem se določijo v skladu s predpisi za varstvo narave.
(5)
Na javnih shodih in prireditvah ne smejo biti presežene kritične vrednosti hrupa, v skladu s predpisom, ki ureja način uporabe zvočnih naprav na shodih in prireditvah.
(6)
Pri umeščanju proizvodnih dejavnosti v bližino stanovanjskih območij ali obratno je potrebno predvideti izvedbo ustreznih aktivnih in pasivnih protihrupnih ukrepov, predvsem izvedba protihrupnih nasipov (v primeru, da bodo na območju potekale bolj hrupne dejavnosti), ustrezna umestitev parkirnih in manipulacijskih površin na območjih, ustrezna namestitev hladilnih in prezračevalnih naprav (stran od smeri stanovanjskih objektov), uporaba protihrupnih materialov (fasade, okna) na objektih v coni in po potrebi tudi na izpostavljenih stanovanjskih objektih.
(7)
Pri projektiranju novogradenj in rekonstrukciji obstoječih stavb je potrebno upoštevati negativni vpliv obstoječega vira hrupa (avtoceste in drugi infrastrukturni objekti) in stavbe že v osnovi zasnovati tako, da so varovani prostori kot jih določajo predpisi s področja varstva pred hrupom čim manj izpostavljeni emisiji hrupa. V varovalnem pasu avtoceste naj se ne načrtuje stanovanjskih stavb in takšnih dejavnosti, za katere bi bil vpliv ceste lahko moteč.
(8)
Pri načrtovanju novih površin predvidenih za širitev naselij je potrebno izdelati oceno obremenitve okolja zaradi virov hrupa cestnega in železniškega prometa, ki vplivajo na obremenitve s hrupom na predmetnih območjih ter predvideti in ob izgradnji zagotoviti izvedbo ustreznih ukrepov za zaščito varovanih prostorov in parcel, namenjenih gradnji, pred hrupom ter pri tem upoštevati tudi povečano obremenitev v 20-letnem planskem obdobju.
(9)
Pri obstoječih objektih mora ukrepe za preprečitev čezmernih obremenitev s hrupom zaradi cestnega in železniškega prometa zagotoviti upravljavec oziroma investitor prometne infrastrukture.
(1)
Zbiranje in skladiščenje posebnih in nevarnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov, ravnanje in odlaganje pa urejeno na način, ki ga določajo veljavni predpisi.
(2)
Komunalne odpadke je potrebno zbirati ločeno na izvoru nastanka v zabojnikih za odpadke. Mesto postavitve zabojnikov mora biti dostopno komunalnim vozilom. Za odvoz in odlaganje odpadkov je zadolžen izvajalec gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(3)
Nevarni odpadki, ki se zbirajo ali skladiščijo, na posebej določenih mestih, njihova embalaža ali zabojniki morajo biti označeni skladno s predpisi, ki urejajo označevanje nevarnih snovi. Povzročitelj odpadkov, pri katerem v enem koledarskem letu nastane najmanj 150 ton odpadkov ali najmanj 200 kilogramov nevarnih odpadkov, mora imeti načrt gospodarjenja z odpadki.
(4)
Za ločeno zbiranje se na primerno dostopnih mestih locirajo ekološki otoki (zbiralnice ločenih frakcij). Praviloma so zbiralnice postavljene na utrjene površine javnega značaja, vendar ne v neposredni bližini pred ali ob enotah kulturne dediščine.
(5)
Odpadke, ki so namenjeni za predelavo ali odstranjevanje, je treba skladiščiti v za to namenjenih objektih, ločeno od ostalih odpadkov in z njimi ravnati tako, da izpolnjujejo zahteve za predvideni način predelave ali odstranjevanja.
(6)
Na vrtovih je dovoljeno zbiranje organskih odpadkov za predelavo v kompost.
(7)
Gradbene odpadke se odvaža na deponijo urejeno za odlaganje tovrstnih odpadkov, oziroma se jih ustrezno predela. Mogoče jih je uporabiti pri sanaciji območij za izkoriščanje mineralnih surovin, ob pogoju pridobitve vseh potrebnih dovoljenj.