Odlok o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj

2.7.2.1 Splošni pogoji

Ohranjanje narave se nanaša na varstvo: zavarovanih območij, naravnih vrednot, habitatnih tipov, ekološko pomembnih območij, posebnih varstvenih območij (Natura 2000) in biotskih raznovrstnosti v krajini. Usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo so navedeni v strokovnih gradivih »Naravovarstvene smernice« (Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj, oktober 2005 in januar 2007).

Območja varovanj in omejitev s področja ohranjanja narave so razvidna iz prikaza stanja prostora oziroma iz prostorskega informacijskega sistema.

Za posamezna zavarovana območja narave so varstveni režimi določeni v sprejetih aktih o zavarovanju (zavarovana območja so: Kanjon Kokre, Hišarjevo brezno, Bobovek. Sekvoja v Kranju, Spominski park Udin Boršt, Semenski sestoj rdečega bora ob cesti Kokrica–Naklo).

Naravne vrednote: z naravnimi vrednotami je potrebno ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se na naravni vrednoti izvajajo le, če za izvedbo ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti. Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti se posegi in dejavnosti:

Pričakovane naravne vrednote: namen opredelitve teh območij je spremljanje posegov v naravo, zlasti zemeljskih del, pri katerih obstaja velika verjetnost odkritja novih naravnih vrednot, predvsem geoloških in podzemeljskih geomorfoloških. Če investitor oziroma izvajalec odkrije potencialno naravno vrednoto, mora o najdbi čim prej obvestiti območno enoto pristojnega organa za varstvo narave, da pripravi usmeritve za dokumentiranje, vrednotenje in oceno ogroženosti območja tre predlog ukrepa varstva. Novo odkrite naravne vrednote se varuje glede na zvrst in tip naravne vrednote ter glede na vrsto posega, na osnovi katerih strokovna služba opredeli najprimernejši način varovanja.

Habitatni tipi: posegi v prostor in dejavnosti se na teh območjih načrtujejo in izvajajo na način, da se v kar največji možni meri ohranja naravna razširjenost, specifična struktura in naravni procesi habitatnih tipov ter ohranja ugodno stanje za posamezne habitatne tipe značilnih rastlinskih in živalskih vrst v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati:

Ekološko pomembna območja: v teh območjih se v primeru obstoja alternativnih možnosti prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ter rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov, zaradi katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno. Posege in dejavnosti naj se načrtuje izven najbolj občutljivih in biotsko najvrednejših delov ekološko pomembnih območij. V drugih primerih se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost, kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena.

Posebna varstvena območja (Natura 2000): na Natura območjih se posege in dejavnosti načrtuje ter izvaja tako, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitatne tipe čim manjši, pri čimer se:

Ohranjanje biotske raznovrstnosti v krajini: posegi v prostor se načrtujejo in izvajajo tako, da se prednostno ohranjajo tiste značilnosti krajine, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ohranjati in obnavljati je potrebno visokodebelne sadovnjake, mejice in druge krajinske strukture. Ohranjati je potrebno tudi obrežno vegetacijo rek in potokov; ob reki Savi v širini 40 m od zgornjega roba brežine oziroma v širini obstoječe vegetacije, ob reki Kokri 10 m, ob ostalih vodotokih pa v širini 5 m od zgornjega roba brežine. Potrebno je odstranjevati in preprečevati širjenje invazivnih tujerodnih organizmov. Zemljina, ki bo na območje gradnje pripeljana za potrebe nasipanj ali humuziranja od drugod, naj bo pripeljana iz območij, kjer ni vidnih pojavov tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst. Po zaključku vsake gradnje je potrebno vse gole površine zasejati s travno mešanico avtohtonih trav. Med gradnjo in še 3 leta po njej je treba zagotoviti izvajanje spremljanja stanja pojavljanja invazivnih tujerodnih vrst. Spremljanje stanja naj se izvaja na vseh površinah v katere se je posegalo, in sicer trikrat letno (maj, julij in september). Vsako tujerodno rastlino je potrebno na njej primeren način sproti odstraniti in jo uničiti. Na zavarovanih ter Natura 2000 območjih je izvajanje spremljanja stanja pojavljanja invazivnih tujerodnih rastlin potrebno zagotoviti še najmanj 3 leta po zaključku gradbenih del.

Za gradnjo objektov oziroma izvajanje del, ki bi lahko ogrozilo zavarovano območje, naravno vrednoto in posebno varstveno območje (Natura 2000) je potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje organa pristojnega za ohranjanje narave.

V območjih pričakovanih naravnih vrednot je potrebno, pri obsežnih zemeljskih delih kot so gradnja cest, železnic, plinovodov, vodovodov, kanalizacije, kablovodov in rudarska dejavnost, območni enoti pristojnega organa za varstvo narave omogočiti spremljanja stanja nad zemeljskimi in gradbenimi deli. Pri posegih povezanih z manjšimi zemeljskimi deli (stanovanjske hiše,bazne postaje in podobno) se investitorja seznani, da je v primeru najdbe naravne vrednote o tem dolžan obvestiti območno enoto pristojnega organa za varstvo narave.