29. člen
(način oskrbe z energijo, vključno z usmeritvami iz lokalnega energetskega koncepta)
2.6.4 Oskrba z energijo
(1)
Viri za oskrbo s primarno energijo (energenti) v Mestni občini Kranj so: kurilno olje, zemeljski in utekočinjen naftni plin, elektrika, les, premog in sončna energija. Ogrevanje se izvaja na naslednje načine:
(2)
V občini sta zgrajena dva sistema daljinskega ogrevanja (Planina in Vodovodni stolp), pri katerih se kot energent uporablja zemeljski plin, pri kotlarni Planina pa kombinacija plin-mazut-olje. Zgrajenih je 30 kotlarn, ki ogrevajo več stavb, pri katerih se kot energent uporablja zemeljski in utekočinjen plin ter kurilno olje. Za ogrevanje individualnih stanovanjskih stavb prevladuje raba energenta kurilno olje.
(3)
V skladu z lokalnim energetskim konceptom Mestne občine Kranj je potrebno dograjevati sistem daljinskega ogrevanja in plinovodnega omrežja ter uporabljati obnovljive vire energije (biomasa, sončna energija, toplotne črpalke). Zasnova stavb mora upoštevati toplotno zaščito, ki bo zagotovila čim manjše izgube toplotne energije.
(1)
Pri postavitvi objektov in naprav je potrebno upoštevati zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav. Na območjih, kjer je električno omrežje zgrajeno je, v skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije, nanj potrebno priključiti vse stavbe.
(2)
V naseljih je nizko in srednje napetostno omrežje potrebno zgraditi v podzemni oziroma kabelski izvedbi, kar velja tudi za prenove obstoječih zračnih vodov.
(3)
Na površinah, predvidenih za širitev oziroma gradnjo novih objektov in na območjih, kjer je napetost nezadostna, je potrebno izvesti ojačitve obstoječega omrežja in zagotoviti lokacije za nove transformatorske postaje ter trase za priključne srednje napetostne vode.
(4)
Na območju Mestne občine Kranj se nahajajo obstoječi elektroenergetski visokonapetostni daljnovodi, za katere je predvidena rekonstrukcija iz enosistemskih v dvosistemske daljnovode, in sicer:
(5)
Poleg rekonstrukcije obstoječih je predvidena tudi gradnja novega visokonapetostnega daljnovoda, in sicer:
(6)
Koridorji za posamezni napetostni nivo znašajo:
(7)
Za vsak poseg v koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov in kablovodov je potrebno pridobiti soglasje pristojnega upravljavca.
(8)
Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave stavb namenjenih za stalno oziroma občasno bivanje), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov, je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega polja, ki so določene v predpisih, ki urejajo dopustnost elektromagnetnega sevanja v naravnem in življenjskem okolju.
(9)
Male hidroelektrarne (MHE); v okviru obstoječih mlinov in žag je dovoljena gradnja MHE. MHE v območjih naravne dediščine so dopustne na krajinsko in ekološko sprejemljivih lokacijah. Pri urejanju MHE mora biti zagotovljen prehod rib (ribja steza) in takšen pretok vode, ki zagotavlja biološki minimum. Tlačni vodi morajo biti vkopani, zemljišče pa urejeno in zavarovano proti eroziji. Dopustne so obnove starih rak za potrebe malih hidroelektrarn.
(10)
Vetrna energija; izraba vetrne energije je možna predvsem za objekte, za katere ni možno zagotoviti elektroenergetskega priključka (hribovske vasi in zaselki, gorske postojanke – koče …). Pred gradnjo je za vsako posamezno vetrno napravo potrebno izdelati študijo prostorske in okoljske sprejemljivosti.
(11)
Javna razsvetljava; osvetljevanje novih javnih površin je potrebno načrtovati v skladu s predpisi, ki določajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja za posamezna območja osvetlitve. Javna razsvetljava izven strnjenih naselij ni priporočljiva kar ne velja za osvetlitev križišč. Pri obstoječi javni razsvetljavi je potrebno zmanjšati porabo električne energije in sicer z rekonstrukcijo razsvetljave (zamenjava sijalk in svetilk ter uvedbo časovnih intervalov osvetlitve), z regulacijo jakosti svetlobnega toka ter daljinskim nadzorom in upravljanjem. Uporabljati je potrebno svetila, ki osvetljujejo zgolj talne površine in ne oddajajo ultravijolične svetlobe (priporočena barva svetlobe je do 2700 K). Razsvetljava mora biti zaradi bleščanja nameščena tako, da osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih prostorov (prostori v stavbah, v katerih se opravljajo vzgojno-varstvene, izobraževalne, zdravstvene in podobne dejavnosti ter stanovanjski in drugi prostori v stavbah, v katerih se ljudje zadržujejo pogosto in daljši čas) ne presega mejnih vrednosti iz preglednice, ki je sestavni del Uredbe o mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja. Vsa svetila, ki bodo postavljena ob ali na objektih naj bodo opremljena s svetlobnimi tipali, s priporočilom, da oddajajo svetlobo do 2700 K in naj ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico. Na zavarovanih in Natura 2000 območjih je potrebno uporabljati svetila, ki osvetljujejo zgolj talne površine in ne oddajajo ultravijolične svetlobe z obvezno barvo svetlobe do 2700 K.
(1)
Pri postavitvi objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje ter zasnovo plinovodnega omrežja občine (prenosno plinovodno omrežje in omrežje široke potrošnje) in predpisane omejitve, ki izhajajo iz predpisov, ki urejajo tehnične pogoje za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov.
(2)
Na območjih predvidenih za širitev je za energetsko oskrbo potrebno prednostno uporabiti oziroma dograditi plinovodno omrežje.
(3)
Priključitev stavb na zgrajeno plinovodno omrežje je možna pod pogoji, ki jih določi sistemski operater distribucijskega omrežja.
(4)
Na območju Mestne občine Kranj potekajo naslednji prenosni plinovodi in objekti:
(5)
V območju plinovodov veljajo naslednji pogoji in omejitve: