29. člen
(način oskrbe z energijo, vključno z usmeritvami iz lokalnega energetskega koncepta)
2.6.4 Oskrba z energijo
(1)
Viri za oskrbo s primarno energijo (energenti) v Mestni občini Kranj so: kurilno olje, zemeljski in utekočinjen naftni plin, elektrika, les, premog in sončna energija. Ogrevanje se izvaja na naslednje načine:
-
priključitev na sistem daljinskega ogrevanja,
-
priključitev na kotlarne, ki ogrevajo več stavb,
-
lokalno, etažno ali centralno ogrevanje za posamezni objekt.
(2)
V občini sta zgrajena dva sistema daljinskega ogrevanja (Planina in Vodovodni stolp), pri katerih se kot energent uporablja zemeljski plin, pri kotlarni Planina pa kombinacija plin-mazut-olje. Zgrajenih je 30 kotlarn, ki ogrevajo več stavb, pri katerih se kot energent uporablja zemeljski in utekočinjen plin ter kurilno olje. Za ogrevanje individualnih stanovanjskih stavb prevladuje raba energenta kurilno olje.
(3)
V skladu z lokalnim energetskim konceptom Mestne občine Kranj je potrebno dograjevati sistem daljinskega ogrevanja in plinovodnega omrežja ter uporabljati obnovljive vire energije (biomasa, sončna energija, toplotne črpalke). Zasnova stavb mora upoštevati toplotno zaščito, ki bo zagotovila čim manjše izgube toplotne energije.
2.
6.4.1 Oskrba z električno energijo
(1)
Pri postavitvi objektov in naprav je potrebno upoštevati zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav. Na območjih, kjer je električno omrežje zgrajeno je, v skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije, nanj potrebno priključiti vse stavbe.
(2)
V naseljih je nizko in srednje napetostno omrežje potrebno zgraditi v podzemni oziroma kabelski izvedbi, kar velja tudi za prenove obstoječih zračnih vodov.
(3)
Na površinah, predvidenih za širitev oziroma gradnjo novih objektov in na območjih, kjer je napetost nezadostna, je potrebno izvesti ojačitve obstoječega omrežja in zagotoviti lokacije za nove transformatorske postaje ter trase za priključne srednje napetostne vode.
(4)
Na območju Mestne občine Kranj se nahajajo obstoječi elektroenergetski visokonapetostni daljnovodi, za katere je predvidena rekonstrukcija iz enosistemskih v dvosistemske daljnovode, in sicer:
-
DV 2 x 400 kV Beričevo–Okroglo,
-
DV 2 × 110 kV Kleče–Okroglo 1, Škofja Loka–Okroglo,
-
DV 2 × 110 kV Kleče–(Mavčiče)–Okroglo 2, Mavčiče–Labore,
-
DV 2 × 110 kV Medvode–Mavčiče, Mavčiče–Labore,
-
DV 2 × 110 kV Labore–Primskovo,
-
DV 2 × 110 kV Primskovo–Visoko,
-
DV 110 kV Okroglo–Zlato polje,
-
DV 2 × 110 kV Primskovo–Zlato polje.
(5)
Poleg rekonstrukcije obstoječih je predvidena tudi gradnja novega visokonapetostnega daljnovoda, in sicer:
-
DV 2 x 400 kV Okroglo–Udine.
(6)
Koridorji za posamezni napetostni nivo znašajo:
– za napetostni nivo kablovoda od 1 kV do 20 kV: 2 m (2 × 1 m od osi kablovoda), – za napetostni nivo kablovoda 20 kV: 8 m (2×4 m od osi kablovoda), – za napetostni nivo kablovoda 110 kV in 35 kV: 6 m (2×3 m od osi kablovoda), – za napetostni nivo kablovoda 400 kV: 20 m (2×10 m od osi kablovoda) – za napetostni nivo daljnovoda 10, 20 kV: 20 m (2×10 m od osi daljnovoda (DV)), – za napetostni nivo daljnovoda 35 kV: 30 m (2×15 m od osi DV), – za napetostni nivo daljnovoda 110 kV: 30 m (2×15 m od osi DV), – za napetostni nivo daljnovoda 220 kV: 80 m (2×40 m od osi DV), – za napetostni nivo daljnovoda 440 kV: 80 m (2×40 m od osi DV).
(7)
Za vsak poseg v koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov in kablovodov je potrebno pridobiti soglasje pristojnega upravljavca.
(8)
Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave stavb namenjenih za stalno oziroma občasno bivanje), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov, je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega polja, ki so določene v predpisih, ki urejajo dopustnost elektromagnetnega sevanja v naravnem in življenjskem okolju.
(9)
Male hidroelektrarne (MHE); v okviru obstoječih mlinov in žag je dovoljena gradnja MHE. MHE v območjih naravne dediščine so dopustne na krajinsko in ekološko sprejemljivih lokacijah. Pri urejanju MHE mora biti zagotovljen prehod rib (ribja steza) in takšen pretok vode, ki zagotavlja biološki minimum. Tlačni vodi morajo biti vkopani, zemljišče pa urejeno in zavarovano proti eroziji. Dopustne so obnove starih rak za potrebe malih hidroelektrarn.
(10)
Vetrna energija; izraba vetrne energije je možna predvsem za objekte, za katere ni možno zagotoviti elektroenergetskega priključka (hribovske vasi in zaselki, gorske postojanke – koče …). Pred gradnjo je za vsako posamezno vetrno napravo potrebno izdelati študijo prostorske in okoljske sprejemljivosti.
(11)
Javna razsvetljava; osvetljevanje novih javnih površin je potrebno načrtovati v skladu s predpisi, ki določajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja za posamezna območja osvetlitve. Javna razsvetljava izven strnjenih naselij ni priporočljiva kar ne velja za osvetlitev križišč. Pri obstoječi javni razsvetljavi je potrebno zmanjšati porabo električne energije in sicer z rekonstrukcijo razsvetljave (zamenjava sijalk in svetilk ter uvedbo časovnih intervalov osvetlitve), z regulacijo jakosti svetlobnega toka ter daljinskim nadzorom in upravljanjem. Uporabljati je potrebno svetila, ki osvetljujejo zgolj talne površine in ne oddajajo ultravijolične svetlobe (priporočena barva svetlobe je do 2700 K). Razsvetljava mora biti zaradi bleščanja nameščena tako, da osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih prostorov (prostori v stavbah, v katerih se opravljajo vzgojno-varstvene, izobraževalne, zdravstvene in podobne dejavnosti ter stanovanjski in drugi prostori v stavbah, v katerih se ljudje zadržujejo pogosto in daljši čas) ne presega mejnih vrednosti iz preglednice, ki je sestavni del Uredbe o mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja. Vsa svetila, ki bodo postavljena ob ali na objektih naj bodo opremljena s svetlobnimi tipali, s priporočilom, da oddajajo svetlobo do 2700 K in naj ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico. Na zavarovanih in Natura 2000 območjih je potrebno uporabljati svetila, ki osvetljujejo zgolj talne površine in ne oddajajo ultravijolične svetlobe z obvezno barvo svetlobe do 2700 K.
2.
6.4.2 Oskrba s plinom
(1)
Pri postavitvi objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje ter zasnovo plinovodnega omrežja občine (prenosno plinovodno omrežje in omrežje široke potrošnje) in predpisane omejitve, ki izhajajo iz predpisov, ki urejajo tehnične pogoje za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov.
(2)
Na območjih predvidenih za širitev je za energetsko oskrbo potrebno prednostno uporabiti oziroma dograditi plinovodno omrežje.
(3)
Priključitev stavb na zgrajeno plinovodno omrežje je možna pod pogoji, ki jih določi sistemski operater distribucijskega omrežja.
(4)
Na območju Mestne občine Kranj potekajo naslednji prenosni plinovodi in objekti:
-
prenosni plinovod P291;od R29 v km 11+853 – do MRP Šk. Loka; premer 100 mm, 150 mm in 200 mm; tlak 50 bar;
-
prenosni plinovod P2911;od P291 v km 4+051 – MRP Kranj Lab.; premer 100 mm; tlak 50 bar;
-
prenosni plinovod P2911A;MP ISKRA Telekom- ISKRA Telekom; premer 100 mm; tlak 3 bar;
-
prenosni plinovod P2911B;MP ISKRA Kibernetika – ISKRA Kibernetika; premer 100 mm; tlak 3 bar;
-
prenosni plinovod P2911C;RP Iskra – široka potrošnja; premer 100 mm; tlak 3 bar;
-
prenosni plinovod P2912;MRP Kranj Lab. – MRP Sava; premer 200 mm; tlak 10 bar;
-
prenosni plinovod P29121;Stražišče široka potrošnja; premer 100 mm; tlak 10 bar;
-
prenosni plinovod P2913;MRP Kranj Čirče 1 – MRP Tekstilindus; premer 200 mm; tlak 6 bar;
-
prenosni plinovod P2913;od P291 v km 3+513 – MRP Kranj Čirče 1; premer 150 mm; tlak 50 bar
-
prenosni plinovod P29131;od P2913 v km 0+080 – MRP Zvezda, premer 80 mm; tlak 6 bar;
-
prenosni plinovod P29132;MRP Tekstilind.Sava – Tekstilindus; premer 150 mm; tlak 1 bar;
-
prenosni plinovod P29132;od P2913 v km 0+582 – MRP Tekstilind.Sava; premer 150 mm; tlak 6 bar;
-
prenosni plinovod P29133;MRP Tekstilind.Sava – Sava 4; premer 100 mm; tlak 1 bar;
-
prenosni plinovod P29134;od P2913 v km 2+198 – MRP Merkur Naklo; premer 150 mm in 200 mm; tlak 6 bar;
-
prenosni plinovod P29135;od P2913 v km 2+070 – MRP Merkur KR; premer 80 mm; tlak 6 bar;
-
prenosni plinovod P29137;od P29134 v km 2+745 – MRP Exoterm; premer 100 mm; tlak 6 bar;
-
prenosni plinovod P2916;MRP Kranj Čirče 2-MRP IBI; premer 200mm in 250 mm; tlak 6 bar;
-
prenosni plinovod P29162;od P2916 v km 1+334 – MRP Planina; premer 200 mm; tlak 6 bar;
-
prenosni plinovod P29163;od P2916 v km 3+336 – MRP Oljarica, premer 100 mm; tlak 6 bar;
-
prenosni plinovod P29164;MRP IBI – do konca mostu; premer 150 mm; tlak 3 bar;
-
prenosni plinovod P29165;Od P2916 v km 2+563 do MRP Primskovo; premer 150 mm; tlak 6 bar;
-
prenosni plinovod P2921;od P292 v km 2+871 – MRP Golnik; premer 100 mm; tlak 50 bar;
-
prenosni plinovod R29/1;Vzporedni plinovod – Vodice-Britof; premer 250 mm; tlak 50 bar;
-
prenosni plinovod R29;Instal. Britof – MRP Jesenice; premer 200 mm; tlak 50 bar;
-
prenosni plinovod R29;RMRP Vodice – Instal. Britof; premer 250 mm; tlak 50 bar.
(5)
V območju plinovodov veljajo naslednji pogoji in omejitve:
-
Za vse posege, ki se nahajajo v varovalnih in varnostnih pasovih plinovodov, je potrebno pridobiti soglasje operaterja plinovodnega omrežja.
-
Za prenosne plinovode znaša varovalni pas 100 m na vsako stran od osi prenosnega plinovoda.
-
Varnostni pas za plinovode z delovnim tlakom nad 5 barov do 16 barov je 5 m na vsako stran plinovoda, za plinovode z delovnim tlakom do vključno 5 barov pa 2 m.
-
Varnostni odmik stavb in infrastrukturnih objektov od osi plinovoda, v skladu s podzakonskimi akti, določi operater prenosnega plinovoda glede na vrsto objektov, izvedbo in delovni tlak plinovoda.
-
V 2x5 m pasu vseh prenosnih plinovodov se smejo dela izvajati le pod posebnimi pogoji in pod nadzorom operaterja.