33. člen
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
2.7.1.1. Splošni pogoji
(1)
Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.
(2)
Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora ki je bil izdelan v fazi predloga OPN (izdelal RRD d.o.o., pod številko projekta 11/2013 z dne november 2013 in je njegova obvezna priloga), in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
(3)
Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter kulturno dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4)
Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija objekta na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
(5)
Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6)
Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(7)
Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, začasne komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(8)
Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. Vgradnja fotovoltaičnih celic na objektih, ki so razglašeni za kulturni spomenik ni dopustna. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi.
(9)
Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10)
Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, veljajo naslednji splošni varstveni režimi:
-
posegi v prostor in dejavnosti se morajo izvajati tako, da varovane vrednote dediščine ne bodo prizadete
-
dovoljeni so posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in jo varujejo ter ohranjajo na mestu samem,
-
novi posegi v prostor morajo ohranjati vizuelno podobo enote kulturne dediščine,
-
varstvo in prenovo dediščine v prostoru je potrebno izvajati na način, da ji zagotovimo ustrezno uporabo v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja,
-
novogradnja objekta na mestu prej odstranjenega objekta kulturne dediščine mora poleg določil tega odloka upoštevati tudi pogoje, določene v soglasju za odstranitev dediščine,
-
pri preselitvah kmetij je potrebno, ohranjati obstoječo naselbinsko in krajinsko zasnovo, z njimi se ne sme posegati v oblikovne in prepoznavne značilnosti krajine. Ohranja naj se drevnino kot prostorsko pomembno prvino naselja ter značilno zgradbo naselja in povezanost med stavbnim tkivom in krajino,
-
v območjih dediščine vgradnja fotovoltaičnih celic na zemeljske površine ni dopustna.
V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe kulturne dediščine in so navedeni v tem članu v točki 2.7.1.2.
2.
7.1.2. Dodatni pogoji za registrirano kulturno dediščino
(1)
Registrirana arheološka najdišča:
-
na območjih registriranih arheoloških najdišč ni dovoljeno posegati na način, ki bi lahko poškodoval arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst;
-
v območjih najdišč je prepovedano odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, muljiti, odstranjevati skale, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, graditi ali postavljati trajne ali začasne objekte vključno z nadzemno ter podzemno infrastrukturo in reklamne panoje razen za prezentacijo najdišča;
-
v posamezna najdišča so izjemoma dovoljeni posegi le, če ni možno najti drugih rešitev in, če se na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo;
-
obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za varstvo kulturne dediščine;
-
na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana se v območjih, ki se urejajo z OPPN le te opravijo v postopku priprave tega akta;
-
ob vseh posegih v zemeljske plasti velja tudi splošni varstveni režim, ki najditelja oziroma lastnika zemljišča in investitorja oziroma odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(2)
Stavbna dediščina:
-
ohranjajo se varovane vrednote, kot so: tlorisna in višinska zasnova (gabariti), gradivo (substanca – gradbeni materiali) in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve, detajli ….), funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora (pripadajoči odprt prostor z niveleto površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin, odnos do drugih objektov na parceli in do sosednjih stavb), pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih- cerkvah, gradovih, znamenjih …), komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico ter zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami;
-
kadar je zaradi načrtovanih ureditev ogrožena manjša enota stavbne dediščine (znamenje ali kapelica) je le-to potrebno zaščititi, možno pa jo je začasno premestiti v skladu z usmeritvami pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine;
-
postavitev samostoječih infrastrukturnih naprav (električne in plinske omarice ter klima naprave) in vgradnja le teh ob ali na obcestne in glavne fasade ni dopustna.
(3)
Memorialna dediščina – ohranjajo se varovane vrednote, kot so: avtentičnost lokacije, materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin in vsebinski, simbolni ter prostorski odnosi med dediščino in okolico ter vedutami.
(4)
Naselbinska dediščina:
-
ohranjajo se varovane vrednote, kot so: zgodovinski značaj naselja, naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov), odnosi med posameznimi stavbami ter odnosi med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerja med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki), prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na potek poti in reliefne značilnosti), naravne in druge meje rasti ter robove naselja, podobo naselja v prostoru (gabariti, oblike strešin, kritina), odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema …) ter zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami;
-
v območjih registrirane naselbinske dediščine so dopustne novogradnje in gradnje na mestu prej odstranjenih objektov v skladu z varstvenim režimom, ki velja za to vrsto dediščine;
(5)
Vrtno-arhitekturna dediščina – ohranjajo se varovane vrednote, kot so: kompozicijska zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze), grajene in oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi), naravne sestavine (vegetacija, rastišča, vodni motivi, relief), podoba v širšem prostoru z navezavo na okoliški prostor (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje) ter vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije med stavbami ter površinami pomembnimi za delovanje celote.
(6)
Kulturna krajina – ohranjajo se varovane vrednote, kot so: krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine), značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa), tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini), tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja), odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem, avtentičnost lokacije posameznih zgodovinskih dogodkov, preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
* Kulturna krajina je območje, katerega strukturo, razvoj in funkcijo pretežno določajo človekovi posegi in dejavnosti v prostoru. V območju Mestne občine Kranj se kot kulturna varujejo območja: Bitnje, Jamnik, Udin Boršt in Sveti Jošt nad Kranjem.
(7)
Druga dediščina – ohranjajo se varovane vrednote, kot so: materialna substanca, ki je še ohranjena, lokacija in prostorska pojavnost ter vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
2.
7.1.3 Vplivna območja
(1)
Pri posameznih enotah se varuje tudi določena okolica kulturnega spomenika ali dediščine – vplivno območje, znotraj katerega morajo biti posegi v prostor in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju, v njem se presojajo tudi vplivi na dediščino.
(2)
Pri posegih v vplivnih območjih kulturna dediščine velja varstveni režim, da se ohranjajo varovane vrednote, kot so prostorska integriteta, pričevalnost, vedute in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine. Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo dediščine.
2.
7.1.4 Pogoji in soglasja
(1)
Za vse posege v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstvena območja dediščine in registrirano nepremično dediščino ter njena vplivna območja je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje, ki ga izda pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju: Zavod). Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja.
(2)
Za izvedbo predhodnih arheoloških raziskav v območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne ali naselbinske dediščine je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister pristojen za področje varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri Zavodu potrebno pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(3)
Pred izdajo kulturnovarstvenega soglasja, razen za soglasje za raziskave ali iskanje arheoloških ostalin, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje Zavoda. Zavod lahko v kulturnovarstvenih pogojih določi obveznost oprave predhodnih raziskav in obveznost izdelave konservatorskega načrta.
(4)
Za poseg na objekt ali območje varovano na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine se štejejo vsa dela vsa dela dejavnosti in ravnanja, ki vplivajo na varovane vrednote zaradi katerih je objekt ali območje pridobilo ta status (npr. gradnja zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, vzdrževalna dela in rekonstrukcije stavb, cest …, premeščanje dediščine ali njihovih delov ter drugo kot določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine).
2.
7.2 Ohranjanje narave