36. člen
(varstvo naravnih dobrin)
2.7.4.1 Varstvo vodnih in priobalnih zemljišč
(1)
V skladu s predpisi s področja urejanja voda je pri prostorskih ureditvah v naseljih in izven naselij potrebno upoštevati omejitve posegov v vodna in priobalna zemljišča vodotokov I. in II. reda.
(2)
Priobalno zemljišče vodotokov I. reda Save in Kokre je 15 m, zunaj območij naselij pa 40 m od meje vodnega zemljišča. Priobalno zemljišče ostalih vodotokov, potokov, hudournikov, stoječih vod in suhih strug je 5 m od vodnega zemljišča. Priobalno zemljišče je lahko tudi drugačno, če tako določi Vlada RS.
(3)
Pri načrtovanju potekov tras gospodarske javne infrastrukture je potrebno predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj ta ne posega v pretočni profil vodotoka, dela naj se izvedejo tako, da obstoječa stabilnost brežine vodotoka ne bo poslabšana.
(4)
V priobalnem pasu vodotoka mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka.
(5)
Zacevljanje, prekrivanje ali kanaliziranje vodotokov ni dopustno, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko vodotoka v primeru, da gre za objekt javne prometne infrastrukture (most, propust na javnih cestah in poteh).
(6)
Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki bi lahko imeli škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča, ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogoči obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov ter preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.
(7)
Posege v vode, vodna in priobalna zemljišča, zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih ter kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča je treba programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje vodni režim in stanje voda, da se ohranja naravne procese (tudi procese poplavljanja in razlivanja na neurbaniziranih površinah), omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda in ohranja naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov.
(8)
Potrebno je ohranjati retenzijske sposobnosti območij in zagotavljati njihovo ponovno vzpostavitev, vse ureditve pa načrtovati tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala.
(9)
Odlaganje in zasipavanje z odkopanimi in odpadnimi gradbenimi materiali ter ostalimi odpadki ni dopustno.
(10)
Pri gradnji propustov in mostov morajo biti posegi v brežine čim manjši.
(11)
V vodotokih ali njihovi bližini je prepovedano pranje delovnih strojev. Gradbena mehanizacija mora biti tehnično brezhibna, da ne prihaja do izteka olj in maziv v površinske vode.
(12)
Za vse posege, ki posegajo v brežine reke Kokre in Save je potrebno izdelati stabilnostjo študijo brežin.
(1)
Na vodovarstvenih območjih so prepovedane dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov. Dovoljeni pa so ukrepi, s katerimi se zavaruje količina ali kakovost vodnih virov.
(2)
V vodovarstvenih pasovih vodnih zajetij so do sprejetja akta o zaščiti vodnih virov v Mestni občini Kranj dovoljene le:
(3)
Za zaščito pitne vode je potrebno čim prej akte o zavarovanju obstoječih in potencialnih vodnih virov.
(4)
Za zagotovitev zadostne količine pitne vode je, v naselju Javornik, potrebno obstoječe vodovodno omrežje povezati na zdravstveno ustrezen vodovodni sistem Kranj.
(1)
Kmetijska zemljišča je treba uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati onesnaženje ali drugačno degradiranje in zaviranje rasti rastlin.
(2)
Pri izvajanju agrarnih operacij je na kmetijskih zemljiščih potrebno ohranjati pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves. Prav tako je potrebno ohranjati gozdni rob, ga na novo zasaditi ali okrepiti. Pri melioracijah in hidromelioracijah je v čim večji možni meri potrebno ohranjati naravne značilnosti prostora. Pred pričetkom melioracijskih del mora investitor pridobiti odločbo o uvedbi melioracije, ki jo izda za kmetijstvo pristojno ministrstvo.
(3)
Objekte in omrežja gospodarske javne infrastrukture naj se načrtuje tako, da se čim bolj izognejo posegom v območja sklenjenih kmetijskih zemljišč, predvsem najkvalitetnejših. S posegi naj se čim manj razdrobi posestna struktura. Pri umeščanju ali rekonstrukciji omrežij gospodarske javne infrastrukture naj se v čim večji možni meri izkoristijo obstoječe ceste in poti.
(4)
Preprečevati je potrebno zaraščanje pašnikov na območju Škofjeloškega hribovja in Dobrav.
(5)
V času gradnje objektov je potrebno preprečiti manipulacijo vozil in druge negativne vplive na sosednja kmetijska zemljišča.
(6)
Občina si bo v okviru svoje pristojnosti prizadevala v največji možni meri ohranjati kvalitetna kmetijska zemljišča za zagotavljanje prehranske varnosti.
(1)
Za vse posege v gozd in gozdni prostor je predhodno potrebno pridobiti soglasje pristojnega zavoda za gozdove, za izsekavanje posameznih dreves in krčitve gozda pa dovoljenje pristojnega zavoda.
(2)
Varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom so določeni z uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom in državnimi ali občinskimi akti o razglasitvi gozdov s posebnim namenom, v katerih so podani tudi režimi gospodarjenja z njimi. Varovalni gozdovi so na vpogled v prostorskem informacijskem sistemu.
(3)
V območjih gozdov so dovoljeni posegi, ki ne ogrožajo funkcij gozda, ne razvrednotijo ali poškodujejo gozda in ne poslabšujejo možnosti uresničevanja funkcij gozda ali onemogočajo njihovo zagotavljanje. Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati.
(4)
Ohraniti je treba obstoječe dostope do gozda za gospodarjenje z njim, vključno z javno rabo gozdov, ki je dovoljena tudi nelastnikom gozdov. Če so zaradi posegov v gozd obstoječi dostopi prekinjeni je treba urediti nadomestne dostope. Vsak projekt za soglasje za poseg v gozd ali ob njem mora vsebovati tudi rešitev za dostop do prometnice za gospodarjenje z gozdom, ki meji na poseg ali je v njegovem zaledju. Za ureditev dostopa do gozda je potrebno predvideti najmanj 5 m širok pas.
(5)
Spravilo in odvoz lesa naj poteka po že obstoječih gozdnih vlakah in gozdnih cestah. Če to ni mogoče, naj to poteka po bodoči trasi cestnih povezav.
(6)
Investitor mora prevzeti odgovornost za poškodbe na svojih objektih, ki bi jih lahko povzročili drevje in druge tvarine sosednjega gozda, mehanizacija in gozdni proizvodi zaradi normalnega gospodarjenj s sosednjim gozdom ter ujm in sanacije njihovih posledic.
(7)
Vzdolž gozdih površin, ki mejijo na površine namenjene za gradnjo bivalnih, gospodarskih in športnih objektov, je potrebno zagotoviti varnostno oskrbni pas. Dopustne rabe v varnostno oskrbnem pasu so zelene površine, vodna in kmetijska zemljišča ter vse vrste infrastrukturnih naprav, če ne vsebujejo objektov, ki bi jih lahko ogrozila padajoča drevesa oziroma njihova lokacija in način rabe nista takšna, da bi trajno onemogočala dostop do gozda.