28. člen
(pogoji za priključevanje na grajeno javno dobro (prometna infrastruktura)
2.6.3 Prometna infrastruktura
2.
6.3.1 Ceste
(1)
Pogoji za gradnjo in urejanje cest:
-
minimalna širina občinskih cest oziroma ulic je 4 m;
-
kmetijske in gozdne prometnice smejo biti široke največ 3 m, razen v ostrih zavojih; pri tem so na ravnih delih mestoma dopustne ureditve izogibališč in deponij za les;
-
slepe ceste praviloma niso dovoljene. Izjemoma pa je slepa cesta možna, kolikor ima na zaključku ceste urejeno ustrezno obračališče;
-
ob gradnji, rekonstrukciji ali vzdrževalnih delih na cesti je potrebno istočasno izvesti kompleksno prenovo komunalnih in drugih objektov in napeljav, če so ti objekti potrebni prenove;
-
ob regionalnih in lokalnih cestah ter javnih poteh je v naseljih potrebno izvesti hodnike za pešce, ki morajo biti opremljeni z javno razsvetljavo;
-
ob regionalnih in lokalnih cestah ter javnih poteh se lahko izvedejo kolesarske steze oziroma poti. Glede na prostorske možnosti in razpoložljivost zemljišč naj se kolesarske poti izvedejo izven cestnih teles;
-
zaradi posegov ne smejo biti ogroženi varnost prometa na obstoječih in predvidenih cestah, stabilnost, preglednost na območju cest in cestnih priključkov;
-
upravljavci javnih cest ne odgovarjajo za morebitne vplive ceste na tangirana območja; ukrepe za varovanje cest in prometa na njih mora v strokovnih podlagah zagotoviti in utemeljiti investitor;
-
ob objektih stavbne dediščine ni dopustno višati niveleto prometnic v odnosu do stavbne dediščine;
-
ob obstoječem cestnem telesu je potrebno zagotoviti od 1,0 m do 2,0 m širok pas cestnega sveta z omejeno lastninsko pravico. Cestni svet je namenjen gradnji gospodarske javne infrastrukture;
-
ob javnih cestah je na prometnih površinah izven vozišča dovoljeno urejati avtobusna postajališča, parkirišča in počivališča;
-
postavljanje objektov in naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je v varovalnem pasu ob državnih in lokalnih cestah zunaj naselij prepovedano;
-
meteorne in odpadne vode iz objektov in parcel namenjenih gradnji ne smejo pritekati na javno pot in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa;
-
odvodnjavanje padavin iz utrjenih asfaltiranih površin mora potekati preko lovilcev olj.
(2)
Pogoji glede dovozov in priključkov:
-
za vsako gradnjo in prostorsko ureditev v varovalnem pasu ceste ali za priključitev na javno cesto je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojnega državnega oziroma občinskega organa;
-
vsak objekt na zaključeni parceli namenjeni gradnji mora imeti zagotovljen, urejen in varen dovozni priključek na javno cesto;
-
priključki posameznih objektov in dovozne ceste naj bodo vezani na občinsko cesto in z njo na državno cesto. Na javno cesto se praviloma priključuje več objektov skupaj;
-
novi priključki na javno cesto morajo biti praviloma locirani na nasprotni strani že obstoječih priključkov;
-
nove prometnice naj se načrtujejo tako, da je zagotovljeno zadostno število prehodov na kmetijska in gozdna zemljišča;
-
do vsakega objekta je potrebno zagotoviti dovoz za intervencijska vozila.
(3)
Po območju Mestne občine Kranj potekajo naslednje državne ceste:
-
avtocesta A2 Ljubljana–Kranj zahod,
-
glavna cesta G2-104 Kranj vzhod–Brnik–Mengeš–Trzin;
-
regionalne ceste:
-
R1-210 Zg. Jezersko–Preddvor–Kranj–Škofja Loka,
-
R1-211 Kranj (Labore)–Jeprca–Ljubljana (Šentvid),
-
R2-410 Bistrica pri Tržiču–Kokrica–Kranj,
-
R2-412 Naklo (Kranj zahod)–Kranj–Kranj (Labore),
-
R3-635 Lesce–Kamna gorica–Lipnica–Kropa–Rudno–Češnjica.
(4)
Občinske ceste določa odlok o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v MOK in so razvrščene na: lokalne ceste (LC), glavne zbirne ceste (LG), zbirne mestne in zbirne krajevne ceste (LZ), mestne in krajevne ceste (LK), javne poti (JP) in javne poti za kolesarje (KJ).
(5)
Preglednica vrst občinskih cest po odloku o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v Mestni občini Kranj:
+------------------+-----------------------+--------------------+ | Kategorija ceste | Število cest po odloku| Dolžina ceste v | | | | občini v metrih | +------------------+-----------------------+--------------------+ | LC | 27 | 81.785 | +------------------+-----------------------+--------------------+ | LG | 5 | 6.128 | +------------------+-----------------------+--------------------+ | LZ | 23 | 23.564 | +------------------+-----------------------+--------------------+ | LK | 152 | 57.434 | +------------------+-----------------------+--------------------+ | JP | 500 | 165.087 | +------------------+-----------------------+--------------------+ | KJ | 8 | 14.361 | +------------------+-----------------------+--------------------+ | skupaj | 715 | 348.359 | +------------------+-----------------------+--------------------+
(6)
Varovalni pasovi cest:
-
zaradi preprečitve škodljivih vplivov gradenj in prostorskih ureditev v prostor ob cesti, na cesto in promet na njej, je ob javnih cestah določen varovalni pas v katerem je raba prostora omejena;
-
varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran ceste širok:
a)
varovalni pas pri državnih cestah:
-
avtoceste 40 m,
-
hitre ceste 35 m,
-
glavne ceste 25 m,
-
regionalne ceste 15 m,
-
državne kolesarske poti 5 m,
b)
varovalni pas pri občinskih cestah:
-
glavne mestne ceste 10 m,
-
zbirne mestne in zbirne krajevne ceste 10 m,
-
mestne in krajevne cestah 8 m,
-
lokalne ceste 8 m,
-
javne poti 5 m,
-
javne poti za kolesarje 2 m.
(7)
Rezervati prometnic:
-
planiranim prometnicam in obstoječim prometnicam, ki so predvidene za rekonstrukcijo, je določen rezervat ceste;
-
v rezervatih cest oziroma znotraj regulacijske linije, kjer je ta določena, prostorske ureditve in gradnje niso dovoljene. Na obstoječih objektih in napravah so dovoljena le vzdrževalna dela ter eventualna prečkanja omrežij gospodarske javne infrastrukture;
-
Rezervati posameznih cest so:
-
avtocesta – rezervat za izgradnjo dodatnega voznega pasu obojestransko, v širini 7 m od roba cestnega sveta
– državne ceste (glavne in regionalne) 40 m,
– glavne mestne ceste (LG) 40 m,
– lokalne ceste (LC) 30 m,
– zbirne mestne in zbirne krajevne ceste (LZ) 30 m,
– mestne in krajevne ceste (LK) 20 m,
– kolesarske poti (KJ) 10 m,
– rezervat za avtocestni priključek sever–Britof v radiu 200 m.
(8)
Ukrepi zaradi vpliva prometa na cestah:
-
za nove gradnje oziroma spremembe namembnosti, v območjih varstva pred hrupom, upravljavci obstoječih javnih cest niso dolžni zagotoviti dodatnih ukrepov varstva pred hrupom. Dodatne ukrepe varstva pred hrupom v teh območjih morajo zagotoviti investitorji novih posegov v prostor.
2.
6.3.2 Železnice
Pogoji za gradnjo v območju železnic:
-
varovalni progovni pas na obeh straneh železniške proge Ljubljana–Jesenice-državna meja je 100 m od meje progovnega pasu. Za gradnjo drugega tira je potrebno načrtovati 12 m rezervat;
-
za vsako gradnjo in prostorsko ureditev je v varovalnem progovnem pasu železniške proge potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca;
-
nova železniška infrastruktura se načrtuje tako, da je zagotovljeno zadostno število prehodov na kmetijska in gozdna zemljišča. Posebno pozornost je potrebno posvetiti določilu o razdalji med posameznimi nivojskimi prehodi;
-
razdalja med progo in javno ali nekategorizirano cesto mora znašati najmanj 8 m, merjeno od osi skrajnega tira do najbližje točke cestišča ceste;
-
objekte višine od 3 do 15 m je dovoljeno graditi oziroma postavljati v varovalnem progovnem pasu na oddaljenosti najmanj 12 m od osi skrajenga tira;
-
pri načrtovanju v varovalnem progovnem pasu železniške proge je potrebno obdelati in upoštevati vse obstoječe in novo predvidene trase SVTK kablov zračne TK in pripadajoče SV TK naprave;
-
pri prečkanjih, približevanjih in vzporednih vodenjih plinovoda z obstoječo železniško progo je potrebno upoštevati pravilnik, ki ureja tehnične pogoje za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov;
-
vsa križanja novih cest z železniško progo je potrebno izvesti izvennivojsko.
2.
6.3.3 Zračni promet
(1)
Del območja, ki ga ureja ta odlok, leži v vplivnem območju Letališča Jožeta Pučnika, po delu območja pa potekajo tudi zračne poti. Zato je pri načrtovanju posegov potrebno upoštevati vzletno-pristajalne in druge omejitvene ravnine letališča.
(2)
V obravnavanem območju se za ovire za zračni promet štejejo:
-
v krogu s polmerom 10 km od referenčne točke letališča vsi objekti, instalacije in naprave, ki so višje kot 100 m ali višje kot 30 m ter se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 m višji od referenčne točke letališča (referenčna točka je na višini 388,40 m);
-
objekti, instalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje alineje, ki so višji od 30 m in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 m;
-
vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 m;
-
za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višje od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovanih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.
(3)
Za gradnjo, postavljanje in zaznamovanje objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet, objekte pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.