48. člen
(območja OPPN)
1. Dopustne vrste gradenj
(1)
V EUP, za katere je predvidena izdelava OPPN, so pred uveljavitvijo OPPN dopustne le naslednje vrste gradenj, razen, če v usmeritvah za izdelavo OPPN ni določeno drugače:
(2)
Ti posegi so dovoljeni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega kompleksnega urejanja območij.
(3)
Infrastrukturni vodi se morajo praviloma graditi v cestnem svetu in morajo biti med seboj usklajeni. Če gradnja v cestnem svetu ni možna morajo infrastrukturni vodi potekati ob mejah zemljiških parcel in vzporedno z njimi.
(1)
Območja (EUP), ki se urejajo oziroma je zanje predvidena izdelava OPPN, so določena v Prilogi 1 Preglednica enot urejanja prostora, ki je sestavni del tega odloka.
(2)
Območja, za katera je predvidena izdelava OPPN praviloma sovpadajo z območji EUP.
(3)
OPPN se lahko izdela za posamezno EUP ali manjše območje znotraj posamezne EUP tudi, če to ni določeno v občinskem prostorskem načrtu in se takšna potreba izkaže po sprejetju občinskega prostorskega načrta kadar:
V vseh predvidenih OPPN je potrebno upoštevati naslednje usmeritve:
(1)
EUP predstavlja pokopališče in je namenjeno površinam za poslovitev in pokop, spominu na umrle in spremljajočim ureditvami ter mirujočemu prometu v skladu s predpisi za tovrstno dejavnost. Obstoječe že aktivirane površine grobnih polj se nahajajo v sredini severnega dela območja, kjer je z zahodne strani omogočen tudi glavni dovoz/dostop v območje s parkirnimi površinami. Nadaljnji razvoj pokopališča v okviru za ta namen določenih stavbnih zemljišč bo potekal proti jugu, zahodu in vzhodu. Glede na izjemno vizualno izpostavljenost območja je potrebno pogledom iz Bitenj ter prometnice Kranj–Škofja Loka posebno pozornost posveti oblikovalskim rešitvam, kvalitetnim hortikulturnim ureditvam s pozornostjo na oblikovanju prehodov iz območja namenjenega pokopu in spominu na umrle v kulturno krajino obsežnega območja kmetijskih površin z značilnim vzorcem parcelnih struktur in iz tega izhajajočo diverzifikacijo zasaditve poljščin (peta fasada). Posebna pozornost mora biti namenjena oblikovanju kompleksa poslovilnega in spremljajočega sklopa objektov ter krajini primerno oblikovanje zadostnega števila parkirnih površin.
(2)
Pred uveljavitvijo OPPN je v podaljšku obstoječih mrliških vežic dopustna gradnja spremljajočih stavb namenjenih trgovskim in gostinskim dejavnostim (bife), ki služijo temu območju.
(1)
Podenote BI 42/1,2 in BI 43/1,2 so namenjene eno- in dvostanovanjskim stavbam (SSe). Podenota BI 42/3 je namenjena ohranjanju kmetijskih zemljišč. Podenota BI 43/3 je namenjena prometnici.
(2)
Postopek priprave OPPN za EUP 43/1,2 se lahko prične po realizaciji območja z oznako EUP BI 23/4 in BI 42/1,2.
(3)
Pri načrtovanju je potrebno upoštevati:
(4)
Zaradi ohranjanja habitatnega tipa je pri izdelavi OPPN potrebno:
(5)
Vzhodni del podenote BI 43/1 in BI 43/2 (ob vodotoku) je poplavno ogroženo. V sklopu priprave OPPN je potrebno upoštevati ukrepe in usmeritve iz poplavne študije ter določiti eventuelne dodatno potrebne ukrepe.
(1)
Predvidena je celovita prenova opuščenega (degradiranega) industrijskega območja. EUP je namenjena poslovno-proizvodni coni z namensko rabo IG.
(2)
Pri načrtovanju je potrebno:
(3)
Do uveljavitve OPPN so poleg dovoljenih posegov iz 1. točke tega člena za obstoječe zakonito zgrajene stavbe dovoljene:
EUP je namenjena zdravstvu in bolnišničnim dejavnostim (razvoj bolnišnice Golnik) z možnostjo umestitve turističnega objekta in doma starostnikov v sklopu zdravstvenih storitev. Pri načrtovanju je potrebno:
(1)
Zahodni del EUP je namenjen izgradnji varovanega doma Gorenjske regije za starejše dementne občane in za odrasle osebe z duševnimi težavami.
(2)
Vzhodni EUP je namenjen medicinsko tehnološkemu parku in športnorekreacijskim zelenim površinam. Pri načrtovanju je potrebno:
EUP je namenjena gradnji nove stanovanjske soseske, eno- in dvostanovanjskih stavb z možnostjo umestitve večstanovanjskih stavb, vendar le v prvem nizu ob lokalni cesti. Pri načrtovanju je potrebno:
(1)
EUP predstavlja poslovno-proizvodno cono, ki je namenjena gradnji proizvodnih, poslovnih, skladiščnih, storitvenih, trgovskih in servisnih dejavnosti, v stičiščih pomembnejših prometnic so dopustne še gostinske dejavnosti, ob robni zeleni potezi pa tudi družbeni in razvedrilni program.
(2)
Pri načrtovanju je potrebno:
(3)
Na celotnem območju so do uveljavitve OPPN dovoljene ureditve površin za vrtičkarstvo.
(4)
V okviru postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za poslovno cono Hrastje izvesti predhodne arheološke raziskave za oceno potenciala, rezultate pa upoštevati pri prostorskem aktu.
(1)
EUP je namenjena izgradnji poslovno-proizvodne cone. V območju je dovoljena gradnja proizvodnih stavb, stavb za skladiščenje, nanje vezanih poslovno administrativnih stavb ter spremljajočih objektov in naprav ter gradnje in preureditve za trgovske, poslovne, obrtne in servisne dejavnosti. Del območja, ki posega v naravno vrednoto predstavlja zadnjo fazo izgradnje cone. Morebitni posegi v tem delu se predhodno uskladijo s pristojnim zavodom za varstvo narave.
(2)
Pred pričetkom izdelave OPPN ugotoviti stabilnost terena na zgornjem robu terase in pozidavo prilagoditi izsledkom raziskave. Pri načrtovanju je potrebno:
EUP je namenjena izobraževalnim, zdravstvenim, kulturnim in športnim dejavnostim. Višinski gabariti stavb ne smejo presegati etažnosti K + P + 1, maksimalni FZ je 0,30, minimalni delež OBP je 30%. Na skrajnem južnem delu je ob naravni vrednoti območje potrebno zavarovati z zaščitno ograjo, ki mora biti vsaj 5 m oddaljena od vegetacijskega roba naravne vrednote.
(1)
Območje historičnega mestnega jedra je eno največjih prostorskih potencialov, ki pa zaradi vrste objektivnih okoliščin, navkljub občasnemu intenzivnejšemu prizadevanju lokalne skupnosti ni v zadostni meri doživelo svojega vsebinskega razvoja. Celovita prenova, tako prostorska, kot socialna in ekonomska je temeljni cilj razvoja starega jedra. Prenova bo imela prednost pred novogradnjo, saj jedro predstavlja del širše prostorske identitete in kvalitetno stavbno dediščino, ki v večini svojih segmentov, kljub določenim degradacijam, v zadostni meri ohranja značilne sestavine.
(2)
EUP, ki obsega območje naselbinske dediščine starega mestnega jedra, je namenjena celostni prenovi stanovanjskih stavb, objektov in površin za namene uprave in drugih poslovnih dejavnosti, izobraževanju in kulturi, otroškemu varstvu, znanstveno raziskovalnim dejavnostim, kulturi in razvedrilu, opravljanju verskih obredov, trgovski, gostinski, oskrbni in storitveni dejavnosti, zdravstvu, pod posebnimi pogoji mirujočemu prometu, trgom, parkom in zelenicam. V EUP so izjemoma dovoljeni posegi, ki izboljšujejo kakovost bivanja, stanja in dostopnost kulturne dediščine, ob obveznem zagotavljanju arheoloških kontrolnih blokov.
Za zagotovitev pogojev celovite prenove:
(3)
Na naravni vrednoti Kokra – Kanjon je potrebno ohranjati 15 m odmik od Kanjona Kokre. Na naravni vrednoti terasa Jelenov Klanec posegi v teraso niso dovoljeni. Meteorne vode se spelje stran od naravne vrednote v javno kanalizacijo zaradi ohranjanja stabilnosti konglomeratnih teras. Na konglomeratnih terasah, zaradi njihove nestabilnosti, na območju naravnih vrednot novi objekti in ureditve niso sprejemljive.
(4)
Celovita prenova območja KRJ 1 se bo načrtovala in izvajala na podlagi izdelave občinskega podrobnega prostorskega načrta ob predhodni izdelavi ustreznih strokovnih podlag, vključno z konservatorskim načrtom prenove, upoštevanjem izhodišč pristojne kulturnovarstvene službe ter selektivnim upoštevanjem do sedaj veljavnih prostorskih aktov za to območje.
(5)
Glede na kompleksnost razreševanja problematike prenove in priprave ustreznih strokovnih podlag se do izdelave in uveljavitve OPPN upoštevajo določila odloka o zazidalnem načrtu revitalizacije starega mestnega jedra Kranja (UVG 7/83) ter njegove spremembe in dopolnitve (Uradni list RS, št. 116/08 in 53/11).
(6)
Pred uveljavitvijo OPPN (celovite prenove) in brez spremembe veljavnega ZN je na zemljišču parc. št. 33, k.o. Kranj, in na zahodnem delu parc. št. 34/3, k.o. Kranj, dovoljena gradnja ribarnice (legalizacija). Drugi posegi na teh dveh zemljiščih niso dopustni.
(1)
EUP je namenjena razvoju obstoječe zdravstvene in bolnišnične dejavnosti s spremljajočimi objekti, ki služijo tej dejavnosti (lekarna, trgovina, bife …).
(2)
Pri načrtovanju je potrebno:
(1)
EUP sta namenjeni centralnim dejavnostim (CU).
(2)
Pri načrtovanju je potrebno upoštevati:
(3)
Do uveljavitve OPPN so poleg dovoljenih posegov iz 1. točke tega člena dovoljene spremembe namembnosti obstoječih zakonito zgrajenih stavb, v skladu z namensko rabo območja. V EUP KR J 28 so dopustne tudi dozidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb do 30% obstoječe BTP stavbe.
(4)
Na arheološkem območju obeh EUP-jev so za vsak poseg v prostor obvezne arheološke raziskave.
EUP je namenjena stanovanjsko-poslovni namembnosti in površinam namenjenim razvedrilu. Pri načrtovanju je potrebno:
(1)
EUP opredeljujeta območji načrtovane vzhodne mestne vpadnice na odseku od Likarjeve ceste do Gregorčičeve ulice. V območju prečkanja kanjona Kokre je načrtovan most. Koridor je namenjen vstopni prometnici, ki napaja obrobje ožjega središča mesta pri čemer se motorni promet usmerja na ključne točke mirujočega prometa (večetažne garažne hiše), locirane neposredno ob vpadnici (KR PL 46, KR PL 47, KR J 10 in KR J 3).
(2)
Pri načrtovanju mostu je potrebno:
(3)
V EUP KR J38 so za vsak poseg v prostor obvezne arheološke raziskave.
(1)
Ureditev območja mora izhajati iz prvonagrajene, na javnem natečaju mestnega jedra Kranj v navezavi na Kanjon Kokre, pridobljene rešitve. Rešitve določajo sonaravno usklajen razvojni režim, ki dviguje uporabnost prostora na osnovi ohranjanja naravnih značilnosti (šolske učne poti, trim steze, skupinske vadbe na prostem, igre z žogo, otroška igrišča). V okviru izdelave OPPN je potrebno izvesti popise živalskih (predvsem ptic) in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov. Za vse gradbene posege v območju Kanjona Kokre je potrebno predhodno pridobiti geomehansko poročilo o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih temeljenja.
(2)
Pri načrtovanju je potrebno upoštevati omilitvene ukrepe iz okoljskega poročila in sicer:
(3)
V EUP KR K 5 je potrebno ohranjati obstoječi relief in poplavnost območja. Območje je namenjeno možni izvedbi otroških igrišč, igrišča za odbojko na mivki in sprehajalnih poti. Objekte in urbano infrastrukturo naj se prednostno umešča na območja, ki niso porasla z drevjem.
(4)
V EUP KR K 6 je južno od brvi čez Kokro na njenem desnem bregu predviden večnamenski objekt z osnovno gostinsko ponudbo, ki ima primarno funkcijo prezentacijo Kanjona Kokre. Objekt je zasnovan kot enovit volumen, ki sledi topografiji ter ujame naraven padec terena ob dostopni poti. Postavljen je ob vstop v kanjon nad poplavno ravnico. Postavitev na ježo predstavlja prispodobo na ladjo ob vodi, od koder so prečudoviti pogledi v naravo in na staro mestno jedro Kranja.
(5)
Pred uveljavitvijo OPPN so:
(1)
EUP je namenjena industrijskim, proizvodnim, skladiščnim in servisnim dejavnostim (IP).
(2)
Pri načrtovanju je potrebno:
(3)
Do uveljavitve OPPN je poleg dovoljenih posegov iz 1. točke tega člena v EUP KR L 2/1 dovoljena tudi gradnja treh proizvodno-poslovnih objektov, tlorisnih dimenzij 24 × 40 m in višinskega gabarita max. 10 m nad obstoječim terenom, na zemljiščih parc. št. 314/1, 314/2, 314/3 in 314/4 – del, k.o. Stražišče, pod pogojem, da se na vzhodni strani predvidene parcele, namenjene gradnji, srednjega objekta, v smeri S–J, predvidi koridor za javno cesto v širini 10 m. Grafični del usmeritev za gradnjo teh objektov je podan v prilogi 3, ki je sestavni del tega odloka.
Nova cesta v podaljšku Delavske ceste je namenjena razbremenitvi prometa na Škofjeloški cesti. Njena trasa poteka po zahodnem robu industrijskega območja in sicer od začasnega krožišča na Delavski cesti do načrtovane nove zahodne povezovalne ceste oziroma do regionalne ceste R1-210. Zanjo je določen rezervat v širini 15 m.
EUP je namenjena gospodarski coni (IG) in posega v območje Kulturne krajine Bitnje. Območje stavbnih zemljišč je že od leta 1975 namenjeno širitvi industrije na Laborah. Pri načrtovanju je potrebno:
EUP je namenjena gospodarski coni (IG). Pri načrtovanju je potrebno upoštevati:
(1)
Skladno že uveljavljenemu konceptu prometne ureditve dosedanjih strateških planskih usmeritev se kot zunanji mestni cestni obroč ohranja, v potekih tras deloma redefiniran sistem troje mestnih cest, ki ga ustvarjajo severna in zahodna povezovalna cesta ter obstoječa vzhodna obvoznica.
(2)
Za vse posege v bregove Kokre in Save je potrebno izdelati stabilnostno študijo brežin obeh vodotokov.
(1)
Severna mestna povezovalna cesta je namenjena razbremenitvi obstoječe prometne mreže severnega dela mesta in prečni povezavi mestnih vpadnic s severozahoda in severa, ki jih mimobežna trasa avtoceste ne vključuje. Njena trasa se začne v križišču med priključkom na avtocesto Kranj–vzhod in glavno cesto G2-104 (Kranj V–Brnik–Mengeš–Trzin) ter poteka ob severnem robu kompaktnega dela mesta Kranj in se izteče v prometnem vozlišču na Zlatem Polju in priključevanju na avtocesto v priključku Kranj–zahod po regionalni cesti R2-412 Naklo (Kranj Z)–Kranj–Kranj (Labore). Na njenem poteku je treba izvesti premostitev reke Kokre tako, da bo imela na naravo najmanjši vpliv. Načrtuje naj se štiripasovnica z ločenimi vozišči za posamezno smer prometa ter minimalno širino pasu 3,75 metra. Na vsaki strani ceste je treba zagotoviti še hodnik za pešce in kolesarsko pot, ki morata biti z zelenico ločena od vozišč. Križanja med posameznimi cestami naj se izvedejo s krožišči.
(2)
Načeloma se na trasi severne povezovalne ceste načrtuje umestitev šest krožišč, in sicer:
(3)
Pri načrtovanju je potrebno:
(4)
Med gradnjo povezovalne ceste je potrebno:
(5)
Po izgradnji povezovalne ceste je potrebno:
Za razliko od severne mestne povezovalne ceste, ki je namenjena razbremenitvi severnega dela mesta, predstavlja vzhodna mestna obvoznica predvsem primarno tranzitno povezovalko na relaciji Jezersko–Kranj–Škofja Loka–Cerkno, hkrati pa pomembno razbremenilno prometnico vzhodnega dela mesta, ki pa bo svojo dokončno vlogo pridobila šele z izgradnjo še nedokončanih oziroma rekonstrukcijami že izvedenih vzhodnih mestnih vpadnic. Vzhodna mestna obvoznica poteka po obstoječi regionalni cesti R1-210 Zgornje Jezersko–Preddvor–Kranj–Škofja Loka–Gorenja vas–Cerkno–Želin in Škofja Loka (Jeprca). Načrtuje se njena rekonstrukcija od križanja s traso severne mestne povezovalne ceste do križišča s Križnarjevo potjo v Stražišču (kjer se načrtuje začetek zahodne mestne povezovalne ceste), v celoti kot štiripasovnica. Za profil je treba upoštevati usmeritve za severno povezovalno cesto. Križanja med posameznimi cestami naj se izvedejo s krožišči. Načeloma se na trasi vzhodne obvoznice predvideva rekonstrukcija enega obstoječega krožišča, treh obstoječih križišč ter umestitev enega novega krožišča, in sicer:
Ob obvoznici naj se načrtuje linijska visokodebelna vegetacija.
(1)
Tretja, po dinamiki izgradnje zadnja mestna povezovalna cesta s svojim potekom zaokroža mestni cestni obroč v enotno in učinkovito robno napajalno-razbremenilno hrbtenico mesta. Omogoča tako tranzitni promet v smereh zgornje Gorenjske, Škofje Loke in dalje Cerkljanskega kot lokalne povezave ter s tem močno razbremenitev tako osrednjega kot zahodnega dela mesta. Njena trasa se začne v izteku severne povezovalne ceste (načrtovano krožišče na regionalni cesti R2-412 (Naklo (Kranj Z)–Kranj–Kranj (Labore), nato premosti nižje ležeče predele Struževega in Savsko dolino, se nadaljuje v predoru pod Šmarjetno goro in se južno od Šmarjetne gore spusti proti regionalni cesti R1-210 Zgornje Jezersko–Preddvor–Kranj–Škofja Loka–Gorenja vas–Cerkno–Želin in Škofja Loka (Jeprca), na katero se naveže v krožišču. Tudi zahodno mestno povezovalno cesto je treba načrtovati kot štiripasovnico z enakim načelnim profilom kot severno povezovalno cesto in vzhodno mestno obvoznico. Na njeni trasi se načrtuje pet krožišč, eno severno od predora, ostala pa južno. Krožišče severno od predora služi navezavi na lokalno cesto Kranj–Sp. Besnica, troje krožišč južno od predora za povezavo proti Stražišču, Pševu in Zgornjim Bitnjam, v zadnjem krožišču pa se zahodna mestna povezovalna cesta izteče v vzhodni mestni obvoznici.
(2)
Pri načrtovanju je potrebno:
(3)
Med gradnjo je na trasi celotne povezovalne ceste potrebno:
EUP je namenjena trgovskim, poslovnim, storitvenim, gostinskim in garažnim stavbam. Pri načrtovanju je:
EUP je namenjena izključno širitvi in funkcijski zaokrožitvi obstoječega pokopališča, pri čemer se programi poslovilnega in servisno spremljajočih objektov ter parkirnih površin zagotavljajo na sosednjem območju obstoječega pokopališča (v EUP KR PL 33/1). Pri oblikovanju širitve površin za pokop in spomin na umrle je potrebno glede na dejavnosti sosednjih območij posvečati pozornost načrtovanju robnih zelenih barier. Na jugovzhodnem območju je potrebno načrtovati zeleni pas z enorednim visokodebelnim drevoredom, ter načrtovati kvalitetno hortikulturno ureditev ob stiku z vzhodno mestno obvoznico. Za načrtovane gradbene posege je potrebno ohranjati regulacijsko linijo, ki je določena ob vzhodni obvoznici.
(1)
EUP predstavljata površine ob stiku vzhodne mestne vpadnice s kanjonom Kokre, ležita na njenem levem bregu in sta namenjeni prepletu programov prvenstveno mirujočega prometa, s spremljajočimi servisnimi dejavnostmi, storitveni in oskrbni dejavnosti, vse pod nivojem končno urejenega terena, ki je namenjen zeleni parkovni ureditvi mesta, na kateri se dopušča postavitev zgolj transparentnih stavb paviljonskega tipa namenjenih popestritvi ponudbe parka.
(2)
Nivo končno urejenega terena parka ne sme bistveno presegati višinske kote poteka vzhodne mestne vpadnice.
(1)
Območje predstavlja potencial celovite prenove ponekod degradiranega območja, drugod neustrezno uporabljenih površin in stavbnih struktur. Z obzirom na lego v prostoru je območje namenjeno poslovnemu središču mesta in sicer poslovnim, storitvenim, sejemskim, razstaviščnim, trgovskim in gostinskim dejavnostim ter gasilskim stavbam in bencinskim servisom ter površinam in objektom mirujočega prometa. Dopusten je tudi preplet teh dejavnosti in stanovanj, vendar le na robovih EUP, ki mejijo na stanovanjska območja. Upoštevati je potrebno generalni koncept urejanja prometa, regulacijske linije ob glavnih prometnicah s poudarkom na prometni vpadnici v mesto, ki je načrtovana kot štiripasovnica. Obseg območja in kompleksnost programa narekujeta obvezno izdelavo urbanistično-arhitektonskih rešitev – strokovnih podlag pridobljenih z natečajem. Izbrana natečajna rešitev, usklajena z določbo tega odloka, predstavlja usmeritev za pripravo OPPN. Višinski gabariti stavb v območju so do K+P+4, v primeru oblikovanja posamezne prostorske dominante se zanjo lahko z natečajno rešitvijo določi tudi višja etažnost. FZ celotnega območja je 0,25.
(2)
Do uveljavitve OPPN so poleg dovoljenih posegov iz 1. točke tega člena za obstoječe zakonito zgrajene stavbe dovoljene:
(1)
Predvidena je kompleksna prenova opuščenega degradiranega območja IBI. Območje je namenjeno poslovno-proizvodni coni z možnostjo stanovanjske namembnosti v severnem delu (do največ 1/3 območja), pod pogojem, da se prehod izvede z 20 m zelenim tamponom.
(2)
Ob naravni vrednoti kanjona Kokre je potrebno vzpostaviti obvodni zeleni gozdni pas v min. širini 15 m, oziroma do meje priobalnega zemljišča določenega z Uredbo o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča ob reki Kokri (Uradni list RS, št. 111/08).
(3)
S prenovo EUP je potrebno izboljšati funkcionalne, tehnične, prostorsko oblikovne in ekološke razmere. Višinski gabariti stavb ne smejo presegati etažnosti K + P + 2, max. FZ je 0,40.
(4)
Do uveljavitve OPPN so, poleg dovoljenih posegov iz 1. točke tega člena, dovoljene spremembe namembnosti zakonito zgrajenih stavb, v skladu z namensko rabo za IG območja.
(1)
Večnamensko, deloma degradirano območje med meandrom reke Save ter infrastrukturnim koridorjem železnice je namenjeno postopnemu preoblikovanju v območje prepleta poslovno trgovskih, oskrbnih, storitvenih, bivalnih in kulturnih ter podobnih dejavnosti z močnim poudarkom na obvezi kvalitetnega pristopa h krepitvi zelenega obvodnega prostora, ki se z vklinjanjem zelenih vložkov širi tudi v notranjost prepleta drugih dejavnosti. Koncept urejanja območja temelji na združevanju in prepletu kompatibilnih programov, pri čemer je območje programsko deljeno tako v vzdolžni kot prečni smeri od reke proti železnici. Širši mestni koncept ohranjanja obvodnih zelenih potez narekuje, da se v širšem pasu ob reki določi preplet avtohtone vegetacije in urejenih zelenih parkovnih površin. Mednje se pahljačasto vklinjajo stavbni sklopi, ki se v predelu ob železnici v podzemnem delu in nižjih etažah medsebojno povezujejo v programih poslovno logističnih, trgovsko oskrbnih, servisnih in storitvenih ter garažnih sklopov. V južnem delu, kjer je določen tudi osrednji vstop v območje, se po postopni eliminaciji obstoječih stavbnih struktur uredi parkovni vstop v območje z možnostjo oblikovanja prostorsko obsežnejše večfunkcionalne stavbne strukture namenjene kulturnim, poslovnim, turističnim ali zabaviščnim programom z obsežnimi površinami namenjenimi večetažnemu parkiranju. Med večtirnim železniškim kompleksom in stavbno kompozicijo se določi pas intenzivnejše linijske drevesne vegetacije. Višinski gabariti stavb ne smejo bistveno presegati višin najvišjih objektov v območju, maksimalni FI je 1,2.
(2)
Do uveljavitve OPPN so, poleg dovoljenih posegov iz 1. točke tega člena, dovoljene spremembe namembnosti zakonito zgrajenih stavb, v skladu z namensko rabo območja.
Obsežno ureditveno območje, ki se nahaja na desnem bregu reke Save, nasproti Savskega otoka, je namenjeno prvenstveno osrednjemu potniškemu železniškemu terminalu ter nanj vezanim kompatibilnim dejavnostim. Poleg železniške postaje Kranj mesto ter tirnih objektov in naprav, ki zavzemajo večino zahodnega dela območja, se v vzhodnem delu območja načrtuje obsežne več etažne površine mirujočega prometa ter preplet trgovskih, oskrbnih, storitvenih, kulturnih in podobnih dejavnosti, preko območja pa se hkrati načrtuje tudi cestna prometna povezava, ki dolgoročno nadomesti trenutno povsem neustrezno podnivojsko križanje z železniško progo. Kot strokovno utemeljena peš in kolesarska povezava starega mestnega jedra s trgovskim središčem na otoku in garažnimi hišami ter javnim transportom se določa izgradnja brvi, ki premosti tako Savo kot industrijski kanal. Izhodišče za celostno urejanje je oblikovanje enotno zasnovane polifunkcionalne megastrukture znotraj katere bodo našle prostor vse zgoraj omenjene dejavnosti in s prepletom dejavnosti na za to ustrezni lokaciji ustvarile dinamično povezavo starega jedra mesta z vselej živim potniškim terminalom ne samo v prostorskem temveč tudi v socialnem in ekonomskem smislu.
(1)
Za EUP se načrtuje delna prenova. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati:
(2)
Do uveljavitve OPPN so, poleg dovoljenih posegov iz 1. točke tega člena, dovoljene spremembe namembnosti zakonito zgrajenih stavb v severnem in osrednjem delu območja, v skladu z namensko rabo območja.
(1)
Za EUP se načrtuje sanacija degradiranih urbanih površin.
(2)
EUP namenja se trgovskim, oskrbnim, storitvenim, upravnim, poslovnim, kulturnim, razvedrilnim, izobraževalnim in rekreacijskim dejavnostim ter bivanju na severnem delu območja.
(3)
Pri načrtovanju je potrebno upoštevati:
(4)
Do uveljavitve OPPN so, poleg dovoljenih posegov iz 1. točke tega člena, dovoljene spremembe namembnosti zakonito zgrajenih stavb, v skladu z namensko rabo območja.
(1)
Za EUP se načrtuje sanacija degradiranih urbanih površin.
(2)
EUP namenja se bivanju s spremljajočimi dejavnostmi (SSv) ter zelenim površinam ob reki Savi.
(3)
Pri načrtovanju je potrebno upoštevati:
(1)
Za EUP se načrtuje sanacija degradiranih urbanih površin.
(2)
V EUP se ohranjajo in razvijajo obstoječe dejavnosti kot so proizvodne, skladiščne, obrtne, energetske (fotovoltaika), poslovne, upravne, prometne, storitvene in druge podobne dejavnosti, vzdolž Save pa tudi dejavnosti v povezavi z obvodnim prostorom npr. gostinstvo, šport in rekreacija.
(3)
Pri načrtovanju je potrebno upoštevati:
(4)
Do uveljavitve OPPN so, poleg dovoljenih posegov iz 1. točke tega člena, dovoljene spremembe namembnosti zakonito zgrajenih stavb, v skladu z namensko rabo območja.
EUP predstavlja del akumulacijskega območja zadrževalnika Sorška reka. Za obravnavano območje je potrebno upoštevati usmeritve, ki so določene v točki 4.3. Škofjeloško hribovje ŠH 15/1,2 tega člena.
(1)
Območje je namenjeno razvoju gospodarske cone z umestitvijo programa obrtne, skladiščne, prometne, trgovske in poslovne dejavnosti. EUP so utesnjene med koridorjem obstoječega železniškega industrijskega tira in gozdnim pobočjem. Načrtovana železniška povezava železniške postaje Kranj sever in obstoječe proge Kranj–Jesenice, trasa hitre železnice, ter trasa zahodne mestne povezovalne ceste pa območje delijo na dvoje segmentov. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati koridorje železniške in cestne infrastrukture, zato so tudi višinski gabariti stavb načeloma enotni in naj ne presegajo višin načrtovanih tras prometne infrastrukture. Lega in višinski gabariti stavb morajo biti usklajeni s potekom cestne in železniške infrastrukture. Maksimalni FZ celotnega območja je 0.30.
(2)
Območje KR S 14/2 predstavlja rezervat za umestitev državne prometne infrastrukture (hitre železnice).
(3)
Do uveljavitve OPPN so, poleg dovoljenih posegov iz 1. točke tega člena, izven rezervatov prometne infrastrukture in v skladu z namensko območja, dovoljene spremembe namembnosti stavb ter legalizacije stavb oziroma prizidkov, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo tega odloka.
Lega območja, ki prestavlja neposredni stik z eno od ključnih mestnih vpadnic in hkrati determinira vstop v mesto iz smeri avtocestnega priključka Kranj zahod, opredeljuje tudi namembnost območja. EUP, ki poleg navedenega leži tudi v neposredni bližini prometnega potniškega terminala Kranj sever, je namenjena prepletu poslovnih, trgovskih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter gradnji javnih garaž, deloma pa tudi bivanju. Na severu in zahodu je potrebno upoštevati predpisane odmike od poteka načrtovane zahodne mestne povezovalne ceste, na vzhodu pa, enako kot to velja tudi za EUP KR Z1, KR Z 8/1 in KR Z 8/2, od trase načrtovane rekonstrukcije ključne mestne vpadnice (Koroška cesta). Načrtovani višinski gabarit stavb prehaja od nižjega K+P+2 v južnem delu območja, do višjega K+P+8 v severnem delu oziroma se prilagaja višinskim gabaritom v EUP KR Z 8/1.
(1)
EUP je namenjena centralnim dejavnostim (CU), predvsem pa umestitvi novega avtobusnega terminala za medkrajevni in mestni promet ter objektom namenjenim zdravstveni, poslovni, gostinski in trgovski dejavnosti. Za zagotovitev nadomestnih stanovanj je v enem od objektov možno predvideti tudi bivanje.
(2)
Pri načrtovanju je potrebno:
(1)
Na Zlatem Polju je načrtovan potniški terminal Kranj sever (KR Z 8/2) ob njem pa poslovno in izobraževalno središče s spremljajočim programom terminala (KR Z 8/1).
(2)
Potniški terminal je načrtovan podnivojsko. Obsega površine tirnega dela, površine peronov ter prečnih dostopov, hkrati s cestno prometno infrastrukturo vertikalnih in horizontalnih komunikacij, prometnih priključkov na krožna križišča severne mestne povezovalne ceste in univerzitetno središče ter navezavo na vsebinske spremljajoče programe potniškega terminala. Pri načrtovanju potniškega terminala je potrebno upoštevati izbrano traso hitre železniške povezave na severu, načrtovane tirne povezave z železniško postajo Kranj center, potek trase severne mestne povezovalne ceste z njenimi priključevanji na mestne vpadnice in univerzitetno središče ter sočasno načrtovati vse spremljajoče programe terminala, vključno z avtobusno postajo in sistemom mirujočega prometa.
(3)
Podnivojsko umeščanje tirnega dela potniškega terminala določa tudi možnost oblikovanja podnivojskega programa spremljajočih dejavnosti, nad njimi pa oblikovanje poslovno izobraževalnega središča kot logičen zaključek univerzitetnega programa v stiku s potniškim terminalom. Pri nadaljnjem načrtovanju je upoštevati delitev programov glede na etažnost (pod nivojem terena železniška in avtobusna postaja, trgovski in oskrbni programi, pošta, glavnina mirujočega prometa – garažne hiše); nad nivojem sistem vertikalnih in horizontalnih komunikacij, cestno prometna mreža navezav na univerzitetno središče in severno mestno povezovalno cesto in oblikovanje stavbnih struktur prepleta poslovnih in izobraževalnih dejavnosti ter bivanja.
(4)
Na podlagi rezultatov prehodnih arheoloških raziskav je na lokaciji arheološkega območja »Pri vrtnariji« (EŠD 29861) potrebno izvesti dodatne intenzivne površinske in podpovršinske arheološke preglede ter arheološke testne izkope. Med gradnjo je potrebno izvajati arheološki nadzor nad gradbenimi deli.
Iz potniškega železniškega terminala Kranj sever (KR Z 8/2) je načrtovana železniška proga z radialnim priključkom, ki se s svojim južnim krakom po prečkanju reke Save naveže na obstoječo železniško progo Kranj–Jesenice in takoj nato na rekonstruirano železniško postajo.
EUP je namenjena gradnji nove stanovanjske soseske, eno in dvostanovanjskih stavb (SSe). Pri načrtovanju je potrebno:
(1)
Območje je razdeljeno na več podenot pri čemer je ML 7/1 namenjena osrednjim centralnim dejavnostim, ML 7/2,3,4,7,8 bivanju, ML 7/5 stanovanjskim površinam za posebne namene, ML 7/6 parkovnim ureditvam, ML 7/9 površinam za oddih, rekreacijo in šport na prostem, ML 7/10,13 ohranjanju gozdnih površin ter ML 7/11, 12 prometnim površinam.
(2)
Pri načrtovanju je potrebno:
(1)
V EUP so do uveljavitve OPPN poleg dovoljenih posegov, ki veljajo na celotnem območju OPN, dopustne še ureditve razgledišč, počivališč, poti za obiskovalce, ureditve dostopov do vode, ureditev pomolov s privezi za čolne ter gradnja gostinskega objekta na zemljišču parc. št. 72/1, k.o. Praše z odstranitvijo neustreznih prizidkov in možnostjo dozidave in nadzidave prostorov, ki izboljšujejo gostinsko-turistično ponudbo (restavracija, sanitarije, kuhinje, shrambe …) brez dodajanj nastanitvenih kapacitet. Gradnja gostinskega objekta z zunanjo ureditvijo je dopustna skladno z izdanim mnenjem pristojnega zavoda za varstvo narave
(2)
Območje predstavlja zeleni rt na desnem bregu Save, ki je namenjen turistično-gostinskim dejavnostim z možnostjo nastanitve, izobraževanja in rekreacije (BT).
(3)
Območje je opredeljeno kot naravna vrednota zato:
EUP je namenjena sanaciji zaselka (razpršena gradnja) z eno- in dvostanovanjskimi stavbami. Pri načrtovanju je potrebno:
(1)
EUP je namenjena širitvi pokopališča v Žabnici.
(2)
Za območje je predhodno potrebno izvesti geofizikalne raziskave ter ugotoviti primernost geološke sestave terena za klasične pokope.
(1)
Območje ŠH 6/1 je namenjeno vodni infrastrukturi (VI). Načrtovana je izgradnja pregrade za suhi zadrževalnik visokih voda – zadrževalnik Žabnica.
(2)
Območje ŠH 6/2 predstavlja akumulacijsko območje suhega zadrževalnika Žabnica. V EUP se ohranja obstoječa namenska raba (K2, G). Po izgradnji zadrževalnika bo območje občasno poplavljeno.
(3)
Za zadrževalnik je potrebno predhodno izdelati hidrološko hidravlično študijo. Kapaciteta zadrževalnika mora zadržati celoten val pri nastopu stoletne vode.
(4)
V okoljskem poročilu so predlagani nekateri omilitveni ukrepi, ki naj služijo kot izhodišče za presojo vplivov v OPPN. V postopku sprejemanja OPPN se predlagane omilitvene ukrepe ponovno preveri, natančneje obdela in po potrebi prilagodi.
EUP predstavlja občasno aktiven kamnolom tehničnega kamna. Kamnolom se nahaja na vidno izpostavljeni legi zato je zanj potrebno izdelati ustrezno sanacijo v okviru katere je možna tudi eksploatacija kamna.
(1)
Območje ŠH 15/1 je namenjeno vodni infrastrukturi (VI) in prometni infrastrukturi (PC). Načrtovana je izgradnja pregrade za suhi zadrževalnik visokih voda – zadrževalnik Sorška reka. Na pregrado bo prestavljena obstoječa cesta.
(2)
Območje ŠH 15/2 predstavlja akumulacijsko območje suhega zadrževalnika Sorška reka. V EUP se ohranja obstoječa namenska raba (K1, G). Po izgradnji zadrževalnika bo območje občasno poplavljeno.
(3)
Za zadrževalnik je potrebno predhodno izdelati hidrološko hidravlično študijo. Kapaciteta zadrževalnika mora zadržati celoten val pri nastopu stoletne vode.
(4)
V okoljskem poročilu so predlagani nekateri omilitveni ukrepi, ki naj služijo kot izhodišče za presojo vplivov v OPPN. V postopku sprejemanja OPPN se predlagane omilitvene ukrepe ponovno preveri, natančneje obdela in po potrebi prilagodi.