41. člen
(zahteve glede varovanja pred elektromagnetnimi sevanji)
(1)
Pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji vira sevanja mora investitor izbrati tehnične rešitve in upoštevati dognanja in rešitve, ki zagotavljajo, da mejne vrednosti elektromagnetnega polja, ki so določene v predpisih o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, niso presežene, in hkrati omogočajo najnižjo tehnično dosegljivo obremenitev okolja zaradi sevanja.
(2)
I. stopnja varstva pred sevanjem se določa na:
-
stanovanjskih površinah SSe, SSn, SSe(s) in SSv
-
stanovanjskih površinah za posebne namene SB,
-
površinah podeželskega naselja SK in SK(k),
-
površinah počitniških hiš SP,
-
osrednjih območjih centralnih dejavnosti CU in CU(t),
-
drugih območjih centralnih dejavnosti namenjenih izobraževanju CD(i),
-
drugih območjih centralnih dejavnosti namenjenih opravljanju verskih obredov CD(v),
-
drugih območjih centralnih dejavnosti, namenjenih zdravstvu in bolnišnicam CD(z),
-
površinah za turizem BT,
-
površinah športnih centrov BC,
-
površinah namenjenih protokolarnim dejavnostim BB,
-
površinah za oddih, rekreacijo in šport ZS,
-
površinah pokopališč ZK,
-
površinah razpršene poselitve, namenjenih bivanju A(s),
-
površinah razpršene poselitve, namenjenih kmetijskim gospodarstvom A(sk),
-
površinah razpršene poselitve namenjenih opravljanju verskih obredov A(v),
-
površinah razpršene poselitve namenjenih zavetiščem in kočam A(k),
-
površinah razpršene poselitve namenjenih poslovnim dejavnostim A(p).
(3)
II. stopnja varstva pred sevanjem se določa na:
-
drugih urejenih zelenih površinah ZD,
-
površinah za industrijo IP,
-
površinah gospodarskih con IG,
-
površinah z objekti za kmetijsko proizvodnjo IK,
-
ostalih prometnih površinah PO,
-
območjih okoljske infrastrukture O,
-
območjih energetske infrastrukture E,
-
območjih mineralnih surovin LN.
(4)
Minimalni potrebni odmiki od virov EMS, v katera ni dovoljeno umeščanje objektov z varovanimi prostori in pri umeščanju novih virov EMS je potrebno upoštevati oddaljenost od objektov z varovanimi prostori. Minimalni potrebni odmiki se merijo od sredine osi daljnovoda na višini 1 m od tal v odvisnosti od vrste oziroma tipa daljnovoda in nazivne napetosti in so:
-
za daljnovod 400 KV je odmik min. 42 do 46 m od osi daljnovoda na vsako stran,
-
za daljnovod 220 KV je odmik min. 18 do 24 m od osi daljnovoda na vsako stran,
-
za daljnovod 110 KV je odmik min. 11 do 14 m od osi daljnovoda na vsako stran.
(5)
Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.