37. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
2.7.5.1 Splošni pogoji
(1)
Načrtovanje in gradnjo objektov je potrebno zasnovati tako, da se preprečijo oziroma zmanjšajo škodljivi vplivi naravnih in drugih nesreč, pri tem je potrebno upoštevati pogoje za:
-
varstvo pred požarom,
-
zagotovitev virov za zadostno oskrbo z vodo za gašenje,
-
potrebne odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve,
-
varen umik pri požaru za ljudi, živali in premoženja,
-
dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska vozila,
-
zagotovitev površin za potrebe evakuacije.
(2)
Zaklanjanje in varovanje prebivalstva ter dobrin pred vojnim delovanjem se ureja v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(3)
Na ureditvenih območjih mest in drugih naselij z več kot 5000 prebivalci se v objektih določenimi s predpisi gradijo zaklonišča osnovne zaščite, v vseh novih objektih na teh območjih je potrebna ojačitev prve plošče.
(4)
Prostorske potrebe za področje zaščite in reševanja so določene v občinskem načrtu zaščite in reševanja. Prav tako ima občina izdelano oceno ogroženosti.
(5)
Pri posegih v prostor je na ogroženih (poplavnih, erozijskih, plazljivih in plazovitih) območjih potrebno upoštevati področne predpise.
(6)
Ogrožena območja so razvidna v prikazu stanja prostora oziroma v prostorskem informacijskem sistemu, informativni podatki potencialnih plazovitih območij so prikazani na Atlasu okolja.
2.
7.5.2 Poplavna območja
(1)
Za poplavna območja se štejejo vodna, priobalna in druga zemljišča, kjer se voda zaradi naravnih dejavnikov občasno prelije izven vodnega zemljišča.
(2)
Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisih o vodah in na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag »Karte poplavnih nevarnosti in razredov poplavnih nevarnosti za območje problematičnih odsekov znotraj MOK« (EHO projekt d.o.o., št. projekta H-30/12, oktober 2012). Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, so sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav in podatki o poplavnih dogodkih.
(3)
Na poplavnih območjih, za katere so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega.
(4)
Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor.
(5)
Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo etapno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti.
(6)
Na poplavnih območjih, za katera razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževanje objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
(7)
Ne glede na določbe tretjega in šestega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti v skladu ter pod pogoji, ki jih določajo predpisi o vodah.
(8)
Za zagotovitev celovite poplavne varnosti v občini, je potrebno zagotoviti izgradnjo dveh suhih zadrževalnikov na Sorški reki in Žabnici ter povečati propustnost obstoječih propustov, izvesti protipoplavne nasipe in izvesti posamezne sklope hidrotehničnih ureditev na posameznem vodotoku, kot je opredeljeno v poplavni študiji. Poplavno varnost pa se že zagotavlja z dvema obstoječima zadrževalnikoma Bantale in Golnik.
2.
7.5.3 Erozijska in pogojno stabilna ali labilna zemljišča
(1)
Na erozijskih območjih, pogojno stabilnih in labilnih ter potencialno plazovitih zemljiščih je treba za vsako gradnjo oziroma poseg, ki ima značaj graditve ali rekonstrukcije objektov in naprav, predhodno pridobiti geološko-geomehansko poročilo o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih temeljenja, kadar strokovnjak s tega področja v skladu s predpisi in na osnovi značilnosti terena ugotovi, da je tako poročilo treba izdelati. Na območjih kjer se nivo podzemne vode lahko dvigne do kote, ki ogroža varnost stavb je potrebno, v primeru načrtovanja kletne etaže, z geomehanskim poročilom v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določiti nivo podzemne vode in opredeliti ustrezne ukrepe oziroma rešitve.
(2)
Na erozijskih območjih, pogojno stabilnih in labilnih ter potencialno plazovitih zemljiščih je prepovedano:
-
poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
-
oguljevanje površin in vlačenje lesa,
-
krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
-
zasipavanje izvirov,
-
nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
-
omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
-
odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
-
zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
-
odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,
-
zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
-
poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
-
izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča.
2.
7.5.4. Požarno ogrožena območja v naravnem okolju
(1)
V Mestni občini Kranj so požarno ogroženi ravninski gozdovi Kranjskega in Sorškega polja ter gozdovi na pobočjih Šmarjetne gore in južnih pobočjih naselij Pševo, Javornik in Čepulje. Po stopnji ogroženosti spadajo ti gozdovi v 1. in 2. stopnjo ogroženosti in predstavljajo veliko in zelo veliko požarno ogroženost.
(2)
V območjih požarno ogroženih gozdov je potrebno izvajati preventivne ukrepe, in sicer:
-
redno odstranjevanje suhih organskih materialov,
-
vzdrževanje predhodnosti prevoznih poti,
-
čiščenje požarno varstvenih pasov ob železniških progah,
-
graditev in vzdrževanje protipožarnih presekov, vodnih jarkov in drugih tehničnih objektov,
-
organiziranje protipožarne straže.
(3)
V obdobju, ko je za posamezno območje razglašena požarna ogroženost je v teh območjih prepovedano:
-
kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj,
-
puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar.
2.
7.5.5. Seizmološke zahteve, hidrološke in druge geotehnične značilnosti zemljišča
(1)
Po podatkih Uprave RS za geofiziko je v osrednjem delu občine (mesto Kranj z okolico, Kranjsko-Sorško polje in del Škofjeloškega hribovja) vrednost projektnega pospeška tal 0.225 (g) (potresna nevarnost), v ostalem delu občine pa je pospešek tal 0.200 (g). Glede na cono potresne nevarnosti je potrebno pri pripravi projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja predvideti potresno varen način gradnje.
(2)
Pri gradnji objektov je potrebno upoštevati predpise s področja mehanske odpornosti zemljišč in stabilnosti objektov ter predpise s področja voda.
2.
7.6 Obrambne potrebe