8. člen
(način preverjanja)
(1)
Stranka na zahtevo osebe, ki izvede videoelektronsko identifikacijo, zaradi ugotavljanja verodostojnosti slike in podatkov med videoelektronsko identifikacijo nagiba svojo glavo v različne smeri ter ustno sporoči celotno serijsko številko uradnega identifikacijskega dokumenta.
(2)
Oseba, ki izvede videoelektronsko identifikacijo, se mora prepričati o pristnosti uradnega identifikacijskega dokumenta in ujemanju podatkov na naslednje načine:
1.
vidno preverjanje obstoja optičnih zaščitnih znakov, vključno s holografskimi ali drugimi enakovrednimi zaščitnimi elementi (na primer varnostne nitke, variabilne barve in podobno), ki morajo biti jasno prepoznavni tudi ob horizontalnem in vertikalnem nagibu uradnega identifikacijskega dokumenta;
2.
preverjanje formalnih znakov uradnega identifikacijskega dokumenta in njihovo ujemanje glede na vrsto uradnega identifikacijskega dokumenta (grafična zasnova, velikost znakov, razmik med znaki, tipografija in podobno);
3.
preverjanje ujemanja že pridobljenih podatkov s podatki, ki so razvidni iz uradnega identifikacijskega dokumenta;
4.
preverjanje veljavnosti uradnega identifikacijskega dokumenta in pravilnosti alfanumeričnih znakov njegove serijske številke;
5.
vidno preverjanje morebitne naknadne namestitve fotografije, nepoškodovanosti laminacije, ki obdaja uradni identifikacijski dokument, ali drugih zaščitnih znakov, ki izkazujejo njegovo nepoškodovanost;
6.
preverjanje logične doslednosti podatkov, ki izhajajo iz dokumenta (na primer pravilnost datuma izdaje in poteka veljavnosti, pravilnost rojstnega datuma, njihovo medsebojno ujemanje in podobno).
(3)
Preverjanje optičnih zaščitnih znakov in formalnih znakov uradnega identifikacijskega dokumenta iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka se lahko izvede tudi z uporabo ustrezne programske podpore.
(4)
Oseba, ki izvede videoelektronsko identifikacijo, se prepriča o tem, da fotografija, morebitni osebni opis in podatki iz uradnega identifikacijskega dokumenta potrjujejo istovetnost stranke, ki je začela videoelektronsko identifikacijo, ter preveri logično doslednost vseh razpoložljivih podatkov (na primer ujemanja videza stranke v videoprenosu s podatki in njeno fotografijo iz uradnega identifikacijskega dokumenta ali z drugimi podatki, s katerimi zavezanec že razpolaga, in podobno).
(5)
Oseba, ki izvede videoelektronsko identifikacijo, preveri ustreznost podanega namena stranke v zvezi z opravljanjem videoelektronske identifikacije in izključi morebitni vpliv tretjih oseb na izraženo voljo stranke. Pri tem upošteva tudi odziv stranke na posamezna vprašanja in njeno vedenje med izvajanjem videoelektronske identifikacije.