Kolektivna pogodba za cestni potniški promet

V primeru, ko v podjetju predvidevajo trajni presežek delavcev, mora direktor najmanj mesec dni pred izvajanjem ukrepov za razreševanje presežnih delavcev obvestiti sindikat podjetja.

Na predlog direktorja določi organ upravljanja program reševanja delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno. Program določa konkretne delavce, katerih delo postane trajno nepotrebno in način razreševanja oziroma pravice, ki se posameznim delavcem zagotavljajo v skladu z zakonom in to kolektivno pogodbo.

Vsaj deset dni pred obravnavo na organu upravljanja je potrebno program razreševanja presežnih delavcev posredovati sindikatom.

V isto kategorijo se pri ugotavljanju presežkov uvrstijo tisti delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, za katere se zahteva enaka vrsta in stopnja strokovne izobrazbe, znanja in zmožnosti.

Direktor mora delavce pravočasno obveščati o vseh aktivnostih povezanih z nastankom in reševanjem presežnih delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja njihovega delovnega položaja.

Temeljni kriterij za ohranitev zaposlitve je vrsta in stopnja strokovne izobrazbe. V primeru enake zahtevane strokovne izobrazbe obdrži delovno mesto delavec, ki ima zahtevano vrsto in stopnjo strokovne izobrazbe.

Kot prvi korekcijski kriterij se v primeru enake vrste in stopnje strokovne izobrazbe, ki se zahteva za določeno delovno mesto, upošteva delovna uspešnost. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci, ki dosegajo večjo delovno uspešnost. V primeru, da delavec smatra, da njegova ugotovljena delovna uspešnost ne ustreza dejanski, lahko zahteva presojo neodvisne komisije, katere člani morajo imeti najmanj enako strokovno izobrazbo kot delavec, katerega delovna uspešnost se ugotavlja. Pred podano ugotovitvijo neodvisne komisije ni mogoče nadaljevati postopka ugotavljanja delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno.

Dokler stranki te kolektivne pogodbe ne opredelita enotnih kriterijev za ugotavljanje delovne uspešnosti delavca, tega kriterija ni mogoče upoštevati pri določanju delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno.

Kot drugi korekcijski kriterij se upošteva delovna doba. V primeru enake vrste in stopnje strokovne izobrazbe in delovne uspešnosti imajo prednost pri ohranitvi zaposlitve delavci z daljšo delovno dobo.

Kot tretji korekcijski kriterij se upošteva delovna doba v podjetju. V primeru, ko so prejšnji kriteriji izenačeni, imajo prednost pri ohranitvi zaposlitve delavci z daljšo delovno dobo v podjetju.

Kot četrti korekcijski kriterij se upošteva zdravstveno stanje delavca. V poštev pride ob enakem doseganju predhodnih kriterijev. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim zdravstvenim stanjem oziroma delavci, ki so oboleli za poklicno boleznijo, med temi pa delavci, ki so utrpeli poškodbe v podjetju.

Ob enakem doseganju predhodnih kriterijev se kot peti korekcijski kriterij upošteva socialno stanje delavca. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim socialnim stanjem (nižji dohodek na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, prejemanje socialnih subvencij, zaposlenost družinskih članov, opravljanje popoldanske obrti, kmetijske dejavnosti ter lastništvo oziroma solastništvo podjetij).

Med delavce, katerih delo postane trajno nepotrebno, ni mogoče uvrstiti delavcev, ki jih navaja 36.c člen zakona o delovnih razmerjih.

Med delavce, katerih delo postane trajno nepotrebno, je mogoče v primeru, da so izpolnjene predpostavke, ki jih določa zakon o delovnih razmerjih, uvrstiti delavce iz 36.d člena zakona o delovnih razmerjih.

Ne glede na kriterije iz tretje točke tega člena predstavlja presežek delavec, kateremu dohodki, ki jih ustvari izven delovnega razmerja, zagotavljajo normalno socialno varnost. Šteje se, da dohodki delavcu zagotavljajo normalno socialno varnost, kolikor so izkazani najmanj v višini, kot jo ta kolektivna pogodba določa za IV. skupino.