Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu

Živali so upravičene do dodatnega plačila za ekstenzivno rejo ženskih govedi, če izpolnjujejo pogoj v skladu z 138. členom Uredbe 1782/2003/ES in so označene, registrirane ter vodene v registru govedi na kmetijskem gospodarstvu v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo govedi.

Če ima nosilec kmetijskega gospodarstva na dan 31. marca koledarskega leta vložitve zahtevka tudi individualno referenčno količino mleka, se število upravičenih ženskih govedi za plačilo iz 20. člena te uredbe določi tako, da se na podlagi individualne mlečne kvote na dan 31. marca koledarskega leta vložitve zahtevka in povprečne mlečnosti iz Priloge XVI Uredbe 1973/2004/ES ugotovi število živali, ki sodijo v čredo krav molznic, in število živali, namenjenih reji telet za prirejo mesa. Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so v kontroli prireje mleka pri Kmetijskem inštitutu Slovenije (v nadaljnjem besedilu: KIS), lahko svojo željo, da se upošteva povprečna letna mlečnost kmetijskega gospodarstva, označijo na obrazcu za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi za leto 2007. Upošteva se povprečna letna mlečnost kmetijskega gospodarstva v koledarskem letu pred letom vložitve zbirne vloge, če je bilo kmetijsko gospodarstvo v kontroli prireje mleka najmanj 183 dni in je ob vložitvi zbirne vloge še vedno v kontroli prireje mleka. Za kmetijska gospodarstva, ki so v koledarskem letu pred letom vložitve zbirne vloge v kontroli prireje mleka manj kakor 183 dni in so ob vložitvi zbirne vloge v kontroli prireje mleka, se lahko upošteva povprečna letna mlečnost kmetijskega gospodarstva le, če so do vložitve zbirne vloge v kontroli prireje mleka najmanj 183 dni. Tedaj se povprečna mlečnost izračuna za obdobje od 1. julija leta pred letom vložitve zahtevka do 30. junija leta vložitve zahtevka. Podatke kmetijskih gospodarstev o povprečni letni mlečnosti kmetijskega gospodarstva, ki so na zahtevku izrazili to zahtevo, pridobi agencija od KIS.

Obremenitev krmnih površin na kmetijskem gospodarstvu je lahko največ 1,8 GVŽ na hektar krmne površine. V obremenitvi se upošteva vse govedo, staro šest ali več mesecev, ki je na gospodarstvu v zadevnem koledarskem letu, ter ovce in koze, za katere je bil vložen zahtevek za premije za zadevno koledarsko leto. Za izračun GVŽ se uporabijo naslednji koeficienti:

Če Veterinarska uprava Republike Slovenije odloči, da ne sme nobena žival zapustiti kmetijskega gospodarstva, razen za zakol, se število GVŽ, evidentiranih na kmetijskem gospodarstvu, pomnoži s koeficientom 0,8. Ta zmnožek koeficienta velja samo za obdobje, na katero se nanaša odločitev Veterinarske uprave Republike Slovenije, s prištetimi 20 dnevi po koncu tega obdobja. Upravičenec mora v desetih delovnih dneh od odločitve pisno obvestiti agencijo o navzočnosti zadevnih živali in sprejeti vse potrebne ukrepe za preprečitev oziroma omejitev epizooloških bolezni.

Za določitev GVŽ za govedo se uporabijo podatki o živalih iz CRG. GVŽ se izračuna kot aritmetično povprečje na pet reprezentativnih naključno izbranih datumov, ki jih agencija dodatno določi in objavi na svoji spletni strani ne prej kakor v dveh tednih po njihovi določitvi.

Kmetijsko gospodarstvo mora od ugotovljenih krmnih površin, ki se uporabijo za izračun obremenitve iz prejšnjih odstavkov tega člena, imeti najmanj 50 odstotkov površin GERK-ov z rabo 1300 – trajni travnik, 1321 – barjanski travnik, 1222 – ekstenzivni sadovnjak in od leta 2008 dalje 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem. Preostale krmne površine lahko vključujejo naslednje kmetijske rastline: krmna repa, krmna pesa, krmna ogrščica, krmna repica, krmni ohrovt, strniščna repa, grašica, bela gorjušica, krmni sirek, druge rastline za krmo na njivi, detelja, lucerna, navadna nokota, trave na njivi, travno deteljne mešanice, deteljno travne mešanice, grahor in volčji bob, ki so na GERK-ih z vrsto dejanske rabe: 1100 – njiva oziroma vrt in 1160 – hmeljišče, kadar je to hmeljišče v premeni. Kot krmne površine pa za ta ukrep veljajo tudi površine v skupni rabi (planina, skupni pašnik).

Žensko govedo, za katero se podeli dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi, mora:

Ne glede na določbo četrte alinee prejšnjega odstavka je ob zahtevku za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi upravičeno kmetijsko gospodarstvo tudi za mrtvorojeno tele ali tele, ki pogine v dveh mesecih po telitvi, ali za zakol v sili v dveh mesecih po telitvi. Podatek o mrtvorojenem teletu ali o poginu teleta v dveh mesecih po telitvi ali o zakolu v sili v dveh mesecih po telitvi agencija prevzame iz CRG.

Mrtvorojeno tele je tele, ki se rodi mrtvo po najmanj šestih mesecih brejosti in katerega truplo je odstranjeno v skladu s predpisi o odstranjevanju stranskih živalskih proizvodov, ki niso namenjeni prehrani ljudi.

Zakol v sili je zakol kot posledica nesreče, za katero kmet ni kriv.

Zahtevek za ekstenzivno rejo ženskih govedi je mogoče oddati pred pretekom dveh mesecev od telitve, vendar mora nosilec kmetijskega gospodarstva zagotoviti izpolnitev pogoja, določenega v četrti alinei sedmega odstavka tega člena.

Obdobje obvezne reje je obdobje dveh mesecev od telitve, ko mora biti vsako žensko govedo, za katero se vloži zahtevek, skupaj s teletom na kmetijskem gospodarstvu.