62. člen
(organizacija gradbišča)
(1)
Ob izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela načrt gradbišča, vključno s prevoznimi potmi med gradnjo in morebitnimi lokacijami odlagališč materiala, ki ga ni mogoče urediti na območju državnega prostorskega načrta. Trase prevoznih poti in lokacije za odlagališča se izberejo tako, da so čim manj prizadeti bivalno in naravno okolje ter obstoječe ureditve in da ne posegajo na območja varstva kulturne dediščine.
(2)
Gradbiščni plato za hidroelektrarno z vso potrebno infrastrukturo (pisarne, delavnice, skladišča, odlagališča, betonarna) se uredi na desnem bregu in v manjšem obsegu na levem bregu. Gradbišče se uredi tudi v neposredni bližini preliva v retenzijo na levem bregu.
(3)
Za gradbišče jezovne zgradbe se napelje 20-kilovoltni kablovod z navezavo na obstoječi 20-kilovoltni daljnovod Mokrice. Zgradi se priključek na vodovod. Za gradbišče v bližini visokovodnega preliva se na levem bregu napelje 20-kilovoltni kablovod z navezavo na obstoječe elektroenergetsko omrežje.
(4)
Med gradnjo se uporabljajo obstoječe občinske cestne povezave, ki se po potrebi utrdijo in prilagodijo za zagotovitev neoviranega dovoza strojev in potrebnega materiala. Med gradnjo so prevozi mogoči tudi po območjih gradbišča in dostopnih cestah do priključnega daljnovoda.
(5)
Za gradnjo objektov hidroelektrarne se na levem bregu uporabi lokalna cesta R2-420/1335 Brežice–Dobova, na katero se navežejo:
(6)
Glede na potrebe gradnje se lahko načrtujejo tudi druge, nove gradbiščne poti, s katerimi se bo prevoz med gradnjo čim bolj izognil naseljem; te poti se po končani gradnji lahko rekultivirajo.
(7)
Dostopne poti do gradbišč se pri projektiranju gradbiščnih ureditev lahko izboljšajo v dogovoru z lokalno skupnostjo.
(8)
S fazno gradnjo se zagotovi čim večja izravnava zemeljskega oziroma gradbenega materiala na območju državnega prostorskega načrta. Vgradni izkopani material se uporabi za gradnjo nasipov in druge ureditve na tem območju ter za izravnave terena. Del presežkov nenosilnega materiala se lahko odloži na za to predvidenih površinah zunaj državnega prostorskega načrta, opredeljenih v občinskih prostorskih aktih. Inertni material, ki nastane zaradi rušitve objektov, se odloži v skladu s predpisi, ki urejajo predelavo in odlaganje odpadkov.
(9)
Med zemeljskimi deli se ne smejo ustvarjati začasne ali trajne mrtvice oziroma ribje pasti.
(10)
Jezovna zgradba se gradi v eni gradbeni jami, pred njeno izvedbo se naredi obtočni kanal. Vzdolžni zaščitni nasipi gradbene jame se lahko zgradijo sočasno z izkopi obtočnega kanala, glavni del prečnih nasipov pa šele s postopnim urejanjem obtočnega kanala in preusmerjanjem Save.
(11)
Pri izdelavi projektne dokumentacije se na območju akumulacijskega bazena opredelijo razpoložljive količine rodovitnega dela tal, prodnega in drugega materiala ter opredeli ravnanje z njim in določijo količine ter časovna dinamika.
(12)
Gradbišča posameznih prostorskih ureditev se smiselno izvedljivo zavarujejo z zaščitno ograjo, tako da se zagotovita varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč. Po končani gradnji se ograja odstrani.
(13)
Med gradnjo se gradbišča ponoči ne osvetljujejo, razen v posebnih primerih, ko se uporabijo izključno svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %. Svetila za varovanje naj bodo opremljena s senzorji oziroma s samodejnim vklopom in izklopom.
(14)
Zagotovi se taka organizacija gradbišča, da se prepreči vsakršno onesnaževanje vode, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočega goriva in drugih nevarnih snovi. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriva, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotoke.
(15)
Skladišča vnetljivih snovi se uredijo v tipskem zabojniku, opremljenem z lovilno posodo, nameščenem ob gradbiščni ograji in obdanem z varnostno ograjo.
(16)
Manjša odlagališča polizdelkov se uredijo na deloviščih ob mestih vgrajevanja, delno pa v skladišču na glavnem gradbišču. Morebitno odlaganje polizdelkov zunaj gradbišč izvajalec uskladi s projektantom, izvajalcem nadzora in lokalno skupnostjo.
(17)
Med gradnjo se ne posega v gozdove, na katerih ureditve s to uredbo niso predvidene. Štori in odvečen odkopni material, ki bi nastal pri gradnji, se ne odlagajo v gozd, ampak le na urejena odlagališča odpadnega gradbenega materiala ali se vkopljejo v zasip.
(18)
Gradbeni material ali odpadki se ne odlagajo na najboljša kmetijska zemljišča ter območja ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.
(19)
Pred začetkom opravljanja zemeljskih del se ob nadzoru biologa določijo površine, na katerih rastejo tujerodne invazivne vrste. Pri odkrivanju zgornjega sloja tal s teh površin se rodovitni del tal v debelini 40 cm odrine in odloži ločeno od zemljine s preostalih površin ter se dokončno odloži v globino akumulacije, tako da ga zalije voda in se prepreči nadaljnji razvoj tujerodnih invazivnih vrst steblik in njihovo širjenje v novo oblikovane obvodne prostore, bazen in vodotoke.
(20)
Gradbeni stroji se prevažajo in gradbeni material se v glavnem dovaža po obstoječi infrastrukturi. Dodatne dovozne ceste do gradbišča, odlagališča gradbenega materiala, parkirišča in obračališča za tovorna vozila se predvidijo zunaj območij naravovarstveno pomembnejših habitatnih tipov.
(21)
Poleg obveznosti, navedenih v 8. do 61. členu te uredbe, morajo investitorji in izvajalci med gradnjo tudi: