Uredba o državnem prostorskem načrtu za območje hidroelektrarne Mokrice

V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo biti dane kakovostne krajinskoarhitekturne rešitve za ureditve, načrtovane s tem državnim prostorskim načrtom, in sicer za rešitve v zvezi s preoblikovanjem reliefa in zasaditev, ureditvami nadomestnih habitatov in dostopov do vode, ureditvami vodotokov, rešitve v zvezi z urejanjem rekreacijskih površin, predvsem ureditev za rekreacijo in dostopov do vode, ter rešitve v zvezi z urejanjem obcestnih prostorov ter umeščanjem in oblikovanjem urbane opreme.

Obstoječe rastje, predvsem naravna obvodna in gozdna zarast, se čim bolj ohrani. Kjer to ni mogoče, se takoj po končanih zemeljskih delih zasadi avtohtono rastje.

Vzdolž brežin bazena in pritokov Save, nadomestnih habitatov in na drugih površinah, določenih s tem državnim prostorskim načrtom, na katerih so predvidene ureditve, se zasadijo drevesa in grmovnice. Zasaditve morajo čim bolj povzemati vzorce in vrstno sestavo tamkajšnje obvodne zarasti, med drugimi se zasadijo vrba iva, rumeni dren, divja češnja, ostrolistni javor, ozkolistna lipa, navadna vrba in vrba žalujka. Na teh površinah se z upoštevanjem krajinskega vzorca območja zasadijo drevesa in grmovnice v gručah in v obliki mejic. Zasaditve so takoj po končanih zemeljskih delih prvi ukrep, s katerim bo zagotovljena nadaljnja razrast z naravno sukcesijo. Pri zasaditvah se upoštevajo tudi obstoječa in načrtovana raba prostora na stičnih območjih ter optično vodenje in prometna varnost. Zasaditve se prilagajajo rabam prostora na stičnih območjih. Uporabijo se avtohtone grmovne in drevesne vrste, vnašanje tujerodnih vrst ni dovoljeno.

Na rekreacijskih območjih se zasadi drevnina, tako da se oblikujejo ambienti in vidne, prepoznavne točke v prostoru.

Ob podnožjih stebrov priključnega daljnovoda na delih trase se na odprtih kmetijskih površinah zasadijo grmovnice, ki zakrijejo betonske temelje stebrov in hkrati ne omejujejo dostopa. Ob stebrih se na območjih, s katerih je predhodno odstranjeno gozdno rastje, ohranijo nizka drevesa in grmovje.

Na trasi obvoznice se oblikovanje reliefa vzdolž poselitvenih območij in infrastrukturnih objektov prilagodi obstoječim in načrtovanim ureditvam na stičnih območjih. Na območjih odprte krajine se relief oblikuje v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami, z doslednim vertikalnim zaokroževanjem konkavne in konveksne krivine brežin ter zveznim oblikovanjem prehodov brežin nasipov v obstoječi relief, tako da se zagotovi čim naravnejši videz obcestnega prostora. Zaradi porabe presežkov materiala in zmanjšanja višine nasipov so dopustna zvišanja reliefnih depresij tako, da se ohrani in prenese rodovitni sloj tal in omogoči kmetijska raba prostora.

Z zasaditvami ob obvoznici se utrjujejo tla in zagotavlja vpetost prostorske ureditve v prostor, oblikujejo vozniku prijeten in pregleden obcestni prostor, razgledi ter zakrivanje vidno motečih posegov pogledom iz bivalnih območij v naseljih ob trasi obvoznice. Zasaditve se vzdolž poselitvenih območij in infrastrukturnih objektov prilagajajo obstoječim in načrtovanim ureditvam na stičnih območjih, čim bolj se uredi ločitveno zelenje med obstoječo ter predvideno pozidavo in traso obvoznice. V odprti krajini zasaditve se upoštevajo obstoječi krajinski vzorec, vrstna sestava in značilne oblike rastlin. Obsadijo se spodnji deli večjih nasipov, tako da se ublaži vidna izpostavljenost nasipov in zakrije pogled na cesto. Na območjih, na katerih trasa obvoznice prečka gozdne zaplate in živice, se na novo uredi gozdni rob. Na območjih, na katerih trasa obvoznice prečka vodotoke in vzdolž njihove regulacije ter posega v obstoječe obvodno rastje, se nadomesti z novim. Na delu trase med Trnjem in priključkom Bizeljske ceste se uredi dvostranski drevored. Izbere se drevesna vrsta, katere krošnja ne sega v prometni profil, korenine ne segajo v voziščno konstrukcijo ter ne ogroža varnosti prometa zaradi medenja. Krožišča se zatravijo ali zasadijo s pokrovnimi rastlinami. Protihrupne ograje in zidovi ob trasi obvoznice se na zunanji in notranji strani ponekod obsadijo z grmovjem in drevesi ter plezalkami. Zagotovi se vzdrževanje zasaditev.

Vse zasaditve se uskladijo z ugotovitvami projektantskega nadzora krajinskih ureditev, ki mora biti zagotovljen med gradnjo na celotnem območju urejanja.