Uredba o državnem prostorskem načrtu za območje hidroelektrarne Mokrice

Za vključitev hidroelektrarne v elektroenergetski sistem je potrebna dvosistemska daljnovodna povezava. Naredi se priključni dvosistemski daljnovod do obstoječega daljnovoda 2 x 110 kV Krško–Brežice (v nadaljnjem besedilu: priključni daljnovod), ki ga sestavljata nadzemni vod v dolžini približno 10 525 m in podzemni vod dolžine približno 80 m. Daljnovodni odcep se naredi iz novega posebnega odcepnega stebra. Priključni daljnovod se iz stikališča do zadnjega stebra SM 39 spelje kabelsko, nato pa se na zadnjem stebru naredi prehod kabelskega voda v nadzemni vod.

Trasa priključnega daljnovoda se začne na stojnem mestu SM 1, ki se vstavi v obstoječi daljnovod DV 2 × 110 kV Krško–Brežice med stojnima mestoma SM 27 in SM 28 severovzhodno od vasi Brezina. Trasa od odcepa poteka proti vzhodu po južni strani obstoječega 2 × 400-kilovoltnega daljnovoda Zagreb–Krško do stojnega mesta SM 5, kjer se trasa usmeri severovzhodno in ga križa med stojnima mestoma SM 5 in SM 6. Od tu naprej trasa poteka jugovzhodno vzporedno po severni strani 2 × 400-kilovoltnega daljnovoda Zagreb–Krško. Med stojnima mestoma SM 19 in SM 20 trasa preide na območje Jovsov in se zatem usmeri proti Rigoncam. Od stojnega mesta SM 27 naprej se trasa usmeri jugozahodno od Rigonc in križa 2 × 400-kilovoltni daljnovod Zagreb–Krško ter se nadaljuje južno in vzporedno po zahodni strani tega daljnovoda. Zahodno od Rigonc se na stojnem mestu SM 30 trasa usmeri proti Ločam. Trasa zatem prečka reko Savo in se zaključi na stojnem mestu SM 39, na katerem daljnovod preide v podzemni vod, ki v dolžini 80 m poteka do stikališča HE Mokrice.

Varovalni pas priključnega daljnovoda ima značilnosti:

širina varovalnega pasu nadzemnega voda je 30 m (15 m levo in desno od osi priključnega daljnovoda), ki je razširjena tam, kjer je to potrebno zaradi poseka gozdne vegetacije,

območje varovalnega pasu podzemnega voda znaša 6 m (3 m levo in desno od osi kabelskega sistema),

celotno območje varovalnega pasu nadzemnega voda in podzemnega voda se šteje za II. območje varstva pred elektromagnetnim sevanjem v skladu s predpisi, ki urejajo elektromagnetno sevanje.

V varovalnem pasu, razen na območjih kulturne dediščine, na območjih, pomembnih za ohranjanje narave, in na vodnih zemljiščih je v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje in omejitve gradenj in uporabe, dovoljena postavitev naslednjih enostavnih in nezahtevnih objektov, ki se lahko postavijo v skladu s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost:

nezahtevni objekti: ograje, škarpe in podporni zidovi, pomožni infrastrukturni objekti, poljske poti, gozdne ceste, grajene gozdne vlake in spominska obeležja in

enostavni objekti: pomožni infrastrukturni objekti, poljske poti, gozdne ceste, gozdne učne poti, grajene gozdne vlake, kolesarske steze, planinske poti, sprehajalne poti, spominska obeležja in urbana oprema.

Posegi v varovalnem pasu priključnega daljnovoda ne smejo ovirati gradnje, delovanja in vzdrževanja priključnega daljnovoda. Za vse posege na območju državnega prostorskega načrta je treba pridobiti soglasje investitorja, če daljnovod še ni zgrajen, po končani gradnji pa soglasje njegovega upravljavca.

Na odsekih čez gozdne površine se gozd poseka selektivno. V varovalnem pasu priključnega daljnovoda se odstrani le visokoraslo drevje, ki presega zahtevano varnostno višino ali odmike, povečane za razdaljo letne rasti drevnine. Grmovna zarast, ki v odrasli dobi ne presega 3 m, se ohrani. Gozd in grmovna zarast se v varovalnem pasu vzdržujeta tako, da se občasno odstranjuje previsoko zrasla in nezaželena drevnina (npr. robinija).

Tehnične značilnosti priključnega daljnovoda:

stebri so jeklene, prostorske, palične konstrukcije z obliko glave »sod« in »donava«. Nosilni stebri so pravokotnega prereza približne velikosti od 2,5 × 2 m do 4,5 × 3 m, približne višine 30 do 43 m do konice stebra. Napenjalni stebri so kvadratnega prereza velikosti od 4 × 4 m do 5,5 × 5,5 m, približne višine 17 do 38 m do konice stebra. Posebni končni napenjalni steber, na katerem se naredi prehod podzemnega voda v nadzemni vod, je kvadratnega prereza velikosti 6 × 6 m in višine približno 36 m do konice stebra, posebni odcepni steber za vključitev v obstoječi daljnovod 2 × 110 kV Krško–Brežice pa je kvadratnega prereza velikosti 6 × 6 m in višine približno 35 m do konice stebra. Vsak steber se ozemlji;

tehnične rešitve izvedbe in oprema priključnega daljnovoda upoštevajo združljivost s preostalim delom daljnovodne povezave pred obravnavanim odsekom;

priključni daljnovod se pred neposrednim udarom strele zaščiti z zaščitno vrvjo z vgrajenimi optičnimi vlakni, ki omogočajo telekomunikacijsko povezavo.

Označevanje priključnega daljnovoda:

priključni daljnovod se z montažo opozorilnih krogel za označevanje na najvišjo vrv daljnovoda označi med stojnima mestoma SM 11 in SM 12, kjer priključni daljnovod križa regionalno cesto R 1 1242 Bizeljsko–Čatež;

na odseku med SM 29 in SM 30, na katerem priključni daljnovod križa R 2 1335 Brežice–Dobova–Rigonce in glavno železniško progo št. 10 državna meja–Dobova–Ljubljana, se daljnovod označi z namestitvijo opozorilnih krogel na najvišjo vrv daljnovoda, svetilk ob stebru na SM 30 in z barvanjem konice stebra z izmeničnimi pasovi rdeče in bele barve;

opozorilne krogle so sestavljene iz dveh delov rdeče in bele barve ter se namestijo tako, da sestavljajo izmenični vzorec v vodoravni črti;

svetilke za označevanje daljnovoda delujejo po načelu izkoriščanja električnega polja okoli vodnikov. Namestijo se na najvišji vodnik, ki je nameščen nižje kot zaščitna vrv daljnovoda;

stebri se barvajo rjavo-zeleno.

Dostopi do stebrov:

dostopi do priključnega daljnovoda in stebrov se med gradnjo in vzdrževanjem uredijo po obstoječih javnih cestah in novih ali preurejenih poteh na območju državnega prostorskega načrta;

nove dostopne poti se uredijo od navezav na javne poti do stojnih mest stebrov; za ta namen je določen koridor za dostope širine približno 4 m. Nove dostopne poti bodo imele normalno širino 2 m;

neutrjene dostopne poti se po potrebi utrdijo in opremijo z odvodnimi jarki.