(1)
Glede na dovoljeno osno in dolžinsko obremenitev s tovornimi vagoni se proge ali odseki prog razvrščajo v kategorije A, B1, B2, C2, C3, C4, D2, D3, D4, ki so določene v tabeli 2.
Tabela 2: Dopustna dolžinska in osna obremenitev prog
+-----------------------------+--------------------------------+ |Dolžinska obremenitev p | Osna obremenitev P [t] | |[t/m] (vsota mase vozila in +------+--------+-------+--------+ |naklada, deljena z dolžino | A | B | C | D | |vozila med odbojnikoma) +------+--------+-------+--------+ | | 16 | 18 | 20 | 22,5 | +-----------------------------+------+--------+-------+--------+ | 5,0 | A | B1 | | | +-----------------------------+------+--------+-------+--------+ | 6,4 | | B2 | C2 | D2 | +-----------------------------+------+--------+-------+--------+ | 7,2 | | | C3 | D3 | +-----------------------------+------+--------+-------+--------+ | 8,0 | | | C4 | D4 | +-----------------------------+------+--------+-------+--------+
(2)
Proga ali odsek proge se uvrsti v določeno kategorijo iz prejšnjega odstavka, če je sposobna za prevoz vlaka z neomejenim številom štiriosnih tovornih vagonov z razporedom osi, določenim v prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe, in s tej kategoriji ustrezno osno in dolžinsko obremenitvijo. Na progi izven območja mostov je za razvrstitev v posamezno kategorijo odločilna dopustna osna obremenitev glede na vrsto in stanje zgornjega ustroja (sistem tirnic in kretnic, vrsta pritrditve, razmak in vrsta pragov, debelina grede, tamponski sloj, obraba itd.) ter stanje spodnjega ustroja, medtem ko je na mostovih odločilna dopustna osna in dolžinska obremenitev glede na nosilnost mostne konstrukcije, stanje mostu, vrsto in utrujenost materiala.
(3)
Proge ali odseki prog, uvrščeni v posamezne kategorije po prejšnjem odstavku, so, ob pogoju, da največja dovoljena hitrost vlakov ne preseže 90 km/h in da se po presoji pristojne službe upravljavca na določenih odsekih in/ali objektih lahko dodatno omeji hitrost, sposobni za prevoz naslednjih vrst tovornih vagonov:
1.
dvoosnih in triosnih tovornih vagonov ter štiriosnih tovornih vagonov z dvema podstavnima vozičkoma, katerih mere a (razmik osi v podstavnem vozičku) in b (razmik med zunanjo ploskvijo odbojnika in najbližjo osjo) so večje ali enake vrednostim, navedenim v prilogi 4 te uredbe, in katerih osne in dolžinske obremenitve ne presegajo vrednosti, navedenih v isti prilogi;
2.
štiriosnih tovornih vagonov z dvema podstavnima vozičkoma, katerih mere a in b so manjše od vrednosti po prilogi 4 te uredbe, z osno obremenitvijo, zmanjšano glede na mere a in b po prilogi 5, ki je sestavni del te uredbe;
3.
tovornih vagonov z dvema triosnima ali štiriosnima podstavnima vozičkoma in osno obremenitvijo, ki glede na mere a in b ne presega zmanjšane osne obremenitve po prilogah 6 in 7, ki sta sestavni del te uredbe;
4.
tovornih vagonov s tremi oziroma štirimi dvoosnimi podstavnimi vozički, katerih osna obremenitev ne presega obremenitve, zmanjšane glede na geometrijske mere vagonskih shem po prilogi 8, ki je sestavni del te uredbe, ob predpostavki, da ti vagoni ustrezajo tudi posebnim predpisom, ki zadevajo tovrstne vagone.
(4)
Pri vagonih, katerih razpored osi ne ustreza razporedom, navedenim v prilogah 6, 7 in 8 (nestandarden razpored osi), se dovoljena osna obremenitev določi pod pogojem, da največji moment in prečna sila v prostoležeči gredi poljubne dolžine, obremenjeni s poljubnim številom takih vagonov, ne sme preseči vrednosti momenta in prečne sile, ki bi ju dobili po razporedu osi po prilogi 4.
(5)
Izjemoma se na progah kategorije C, z dovoljeno osno obremenitvijo 20 t, dopušča prekoračitev osne obremenitve za 0,5 t pri:
-
dolgih dvoosnih tovornih vagonih z dovoljeno osno obremenitvijo 20 t in dolžine vključno z odbojniki od 14,1 do 15,5 m s ciljem povečanja njihove mejne nakladalne mase na 25 t;
-
tovornih vagonih z dovoljeno osno obremenitvijo 22,5 t za izenačitev njihove velike tara mase, ki je pogojena s konstrukcijskimi spremembami zaradi doseganja take osne obremenitve. Pri tem največja dopustna masa, ki odpade na eno kolo, ne sme presegati 11,1 t.
(6)
Tovorni vagoni, katerih tehnične karakteristike so v skladu s tretjim, četrtim in petim odstavkom tega člena, lahko obratujejo tudi v režimu S (100 km/h) ali SS (120 km/h), v kolikor njihove osne obremenitve ne presegajo 20 t (oziroma izjemoma 20,5 t iz prejšnjega odstavka) in če izpolnjujejo dodatne pogoje Objave UIC 432 ter pogoje, ki jih določajo zahtevnejši premostitveni objekti na progi. Tovorni vagoni, katerih tehnične karakteristike so v skladu s tretjim, četrtim in petim odstavkom tega člena in katerih osne obremenitve presegajo 20 t, lahko obratujejo s hitrostmi 100 km/h, če izpolnjujejo dodatne pogoje Objave UIC 700, Objave UIC 432 in Objave UIC 510-2. Hitrost takih vagonov se mora omejiti na 80 km/h v krivinah s polmerom, manjšim od 600 m, v primeru, da povprečna tirna širina na dolžini 100 m presega 1455 mm.
(7)
Vse druge vrste tovornih vagonov, ki niso v skladu s tretjim, četrtim in petim odstavkom tega člena, se morajo obravnavati kot izredne pošiljke.
(8)
Razvrstitev posameznih prog ali odsekov prog po kriterijih iz tega člena izvede upravljavec javne železniške infrastrukture in je objavljena v mednarodnih dokumentih predmetnega področja.
(9)
Upravljavec javne železniške infrastrukture mora vsako spremembo kategorizacije prog vnesti v register železniške infrastrukture.