(1)
Stranka, ki je opravilno popolnoma sposobna, lahko sama opravlja dejanja v postopku (procesna sposobnost).
(2)
Za osebo, ki procesno ni sposobna, opravlja dejanja v postopku njen zakonski zastopnik. Zakonski zastopnik se določi na podlagi zakona ali z aktom, ki ga izda pristojni državni organ na podlagi zakona.
(3)
Pravna oseba opravlja dejanja v postopku po svojem predstavniku oziroma zakonskem zastopniku. Predstavnik oziroma zakonski zastopnik pravne osebe se določi v njenem samoupravnem splošnem aktu, če ni določen z zakonom ali aktom, ki ga izda pristojni državni organ na podlagi zakona.
(4)
Državni organ opravlja dejanja v postopku po predstavniku, ki ga določa zakon, poslovna enota samoupravne organizacije ali skupnosti po osebi, ki vodi poslovno enoto, naselje oziroma skupina oseb, ki ni pravna oseba, pa po osebi, ki jo določi, če ni v posebnih predpisih drugače določeno.
(5)
Če organ, ki vodi postopek, ugotovi, da zakonski zastopnik osebe, ki je pod skrbništvom, ne kaže potrebne skrbnosti pri zastopanju, naznani to skrbstvenemu organu.