(1)
Pričo je treba najprej opozoriti, da mora govoriti resnico, da ne sme ničesar zamolčati in da je lahko zaprisežena na svojo izpovedbo; pri tem jo je treba opozoriti tudi na posledice krive izpovedbe.
(2)
Nato se zahtevajo od priče splošni osebni podatki po temle redu: ime in priimek, poklic, prebivališče, rojstni kraj, starost in zakonski stan. Če je treba, se izpraša priča tudi o okoliščinah, ki se tičejo njene verodostojnosti kot priče v zadevi, za katero gre, zlasti pa o njenem razmerju do strank.
(3)
Uradna oseba, ki vodi postopek, pouči pričo, na katera vprašanja lahko odreče pričanje.
(4)
Nato se priči postavljajo vprašanja o sami zadevi in zahteva od nje, naj pove, kaj ji je o tem znano.
(5)
Niso dovoljena taka vprašanja, v katerih je že vsebovano, kako je treba odgovoriti.
(6)
Pričo je treba vselej vprašati, odkod ve to, o čemer priča.