23. člen
(krajinsko-arhitekturne ureditve)
(1)
Na celotnem območju državnega prostorskega načrta se ohranita drevesna in grmovna vegetacija, če odstranitev ni nujno potrebna zaradi gradnje objektov in varnosti prometa.
(2)
Ločilni vegetacijski pasovi se zasadijo:
(3)
Površine ob objektih se uredijo kot parkovne površine. Ureditve, vključno z urbano opremo, se uredijo v skladu z arhitekturo objektov in sodobnimi načeli krajinsko arhitekturnega oblikovanja.
(4)
Vzdolž cest iz drugega odstavka 20. člena te uredbe se zasadijo drevoredi. Z drevesno vegetacijo se zasadijo tudi parkirne površine.
(5)
Območje obstoječe gramoznice, razen v enoti ZN, se zasuje do višine, opredeljene na podlagi hidrogeoloških raziskav in podrobnejših rešitev objektov ter tehnologije letaliških in logističnih dejavnosti v okviru priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Robovi se preoblikujejo z zveznim prehodom v okoliški teren.
(6)
Za zasaditev vegetacijskih pasov se uporabi avtohtona vegetacija, za parkovne ureditve tudi tujerodne rastline.
(7)
Krajinsko-arhitekturne ureditve se določijo v načrtu krajinske arhitekture v okviru projektne dokumentacije.