380. člen
(pozneje najdeno premoženje)
(1)
Če se premoženje, ki je pripadalo stečajnemu dolžniku, najde, potem ko je sodišče izdalo sklep o končanju stečajnega postopka, se na predlog upnika, ki je bil v stečajnem postopku nad dolžnikom upravičen opravljati procesna dejanja in do konca stečajnega postopka to njegovo upravičenje ni prenehalo, ali družbenika stečajnega dolžnika začne stečajni postopek nad tem premoženjem (v nadaljnjem besedilu: stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem).
(2)
V stečajnem postopku nad pozneje najdenim premoženjem se terjatve upnikov ne prijavijo znova, temveč se pri razdelitvi razdelitvene mase, dosežene z unovčenjem pozneje najdenega premoženja, upoštevajo samo terjatve, ki so bile priznane v stečajnem postopku nad stečajnim dolžnikom, če ni v tretjem odstavku tega člena drugače določeno.
(3)
Če je bil stečajni postopek nad stečajnim dolžnikom končan po 378. členu tega zakona, ne da bi bil v tem postopku opravljen prijava in preizkus terjatev upnikov, je treba ta dejanja opraviti v stečajnem postopku nad pozneje najdenim premoženjem.
(4)
Prvi do tretji odstavek tega člena se ne uporabljajo za terjatev, ki pripada stečajnemu dolžniku na podlagi preveč plačanega davka, ugotovljeno po koncu stečajnega postopka.
(5)
Če je stečajni dolžnik po obračunu davka na dodano vrednost za davčno obdobje, ki se konča na dan pred izdajo sklepa o končanju stečajnega postopka, upravičen do vračila preveč plačanega davka, mora davčni organ znesek, ki ga je treba vrniti, nakazati v dobro računa za sodne depozite sodišča, ki je vodilo stečajni postopek, in o tem v treh delovnih dneh po nakazilu obvestiti sodišče.
(6)
Sodišče mora v osmih dneh po prejemu nakazila iz petega odstavka tega člena denarno dobroimetje:
1.
v primeru iz devetega odstavka 374. člena tega zakona: prenesti na Republiko Slovenijo,
2.
v primeru iz drugega odstavka 373. člena tega zakona: razdeliti družbenikom v sorazmerju z njihovimi deleži, določenimi v načrtu končne razdelitve,
3.
v drugih primerih: razdeliti upnikom v sorazmerju z višino njihovih terjatev, ki se upoštevajo pri delitvi v skladu z načrtom končne razdelitve.
381. člen
(fizična oseba kot stečajni dolžnik)
(1)
Postopek osebnega stečaja je dovoljeno voditi nad premoženjem vsake fizične osebe.
(2)
Sodišče v Republiki Sloveniji je pristojno za vodenje postopka osebnega stečaja:
1.
proti fizični osebi, ki ima stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji,
2.
proti potrošniku, ki nima niti stalnega niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, če v Republiki Sloveniji prejema plačo ali druge stalne prejemke ali če je njegovo premoženje v Republiki Sloveniji, in
3.
proti podjetniku ali zasebniku, ki nima niti stalnega niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, če ima sedež v Republiki Sloveniji.
382. člen
(namen postopka osebnega stečaja)
(1)
Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih.
(2)
Terjatve upnikov v delu, v katerem te niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če v zakonu ni drugače določeno.
383. člen
(uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo)
(1)
Če ni v oddelku 5.11 tega zakona drugače določeno, se za postopek osebnega stečaja smiselno uporabljajo pravila, določena v oddelkih 5.1 do 5.10 tega zakona.
(2)
Ne glede na prvi odstavek tega člena se za postopek osebnega stečaja ne uporabljajo:
1.
drugi in tretji odstavek 223. člena, drugi odstavek 227. člena, 2. točka 231. člena, tretji odstavek 232. člena, 234. člen in 236. do 238. člen,
2.
prvi do tretji odstavek 290. člena, 259., 260. in 262. člen,
3.
peti odstavek 296. člena, peti odstavek 298. člena, sedmi odstavek 299. člena, četrti odstavek 300. člena, sedmi odstavek 301. člena, četrti odstavek 305. člena, tretji odstavek 306. člena, tretji odstavek 310. člena, tretji odstavek 311. člena,
4.
348. do 352. člen,
5.
drugi do peti odstavek 374. člena tega zakona,
6.
za postopek osebnega stečaja zasebnika ali potrošnika pa tudi ne:
-
285. do 289. člen,
-
291. člen in
-
316. do 319. člen tega zakona.
(3)
V postopku osebnega stečaja se 2. točka sedmega odstavka 233. člena tega zakona smiselno uporablja tako, da se znesek nakaže v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja iz 388. člena tega zakona.
(4)
V postopku osebnega stečaja se prvi odstavek 239. člena tega zakona smiselno uporablja tako, da mora sodišče na podlagi poročila o dolžnikovem finančnem položaju presoditi, ali je dolžnik insolventen, in odločiti o začetku stečajnega postopka na podlagi te presoje.
(5)
V postopku osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom se četrti odstavek 290. člena tega zakona uporablja smiselno tako, da se nanaša na davčne obveznosti, ki so povezane s poslovanjem stečajnega dolžnika do dneva začetka postopka osebnega stečaja.
(6)
Če je sodišče izdalo sklep o začetku postopka za odpust obveznosti, se v postopku osebnega stečaja peti odstavek 378. člena tega zakona smiselno uporablja tako:
1.
sodišče na predlog upravitelja in po prejemu otvoritvenega poročila upravitelja odloči, da se preizkus terjatev ne opravi:
-
če stečajni dolžnik nima prejemkov, ki bi ob upoštevanju izločitev ali omejitev iz drugega ali tretjega odstavka 389. člena tega zakona spadali v stečajno maso, ali če je znesek teh prejemkov neznaten in
-
če stečajni dolžnik nima drugega premoženja, ki bi spadalo v stečajno maso, ali je to premoženje neznatne vrednosti,
2.
če se med stečajnim postopkom izpolnijo pogoji za razdelitev, sodišče spremeni sklep iz 1. točke tega odstavka in odloči, da se preizkus terjatev opravi, in pozove upravitelja, da predloži osnovni seznam preizkušenih terjatev. V primeru iz prejšnjega stavka začne teči rok za predložitev osnovnega seznama preizkušenih terjatev iz prvega odstavka 61. člena tega zakona z dnem, ko upravitelj prejme poziv sodišča, da predloži osnovni seznam preizkušenih terjatev,
3.
upravitelj ima pravico do pritožbe proti sklepu, s katerim sodišče zavrne njegov predlog, da se preizkus terjatev ne opravi, in proti sklepu iz 2. točke tega odstavka. Sklep, s katerim višje sodišče odloči o pritožbi iz prejšnjega stavka, se vroči upravitelju,
4.
pritožba iz 3. točke tega odstavka pretrga rok za predložitev osnovnega seznama preizkušenih terjatev. Če je pritožba zavrnjena ali zavržena, začne ta rok znova teči z dnem vročitve tega sklepa upravitelju,
5.
če sodišče izda sklep iz 1. točke tega odstavka, se pravdni in drugi postopki, ki so bili prekinjeni zaradi začetka postopka osebnega stečaja, nadaljujejo s pravnomočnostjo tega sklepa. Če sodišče izda sklep iz 2. točke tega odstavka, se ti postopki s pravnomočnostjo tega sklepa znova prekinejo.
(7)
V postopku osebnega stečaja se 380. člen tega zakona smiselno uporablja tako:
1.
da se za pozneje najdeno premoženje šteje premoženje, ki ga je stečajni dolžnik pridobil:
-
če je bil znotraj postopka osebnega stečaja izveden postopek odpusta obveznosti: do pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti,
-
v drugih primerih: do pravnomočnosti sklepa o končanju postopka osebnega stečaja,
2.
da se iz pozneje najdenega premoženja poplačujejo terjatve upnikov, ki so nastale:
-
če je bil znotraj postopka osebnega stečaja izveden postopek odpusta obveznosti: do pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti,
-
v drugih primerih: do pravnomočnosti sklepa o končanju postopka osebnega stečaja.
(8)
Ne glede na prvi odstavek 99. člena tega zakona mora upravitelj v postopku osebnega stečaja nadaljnja redna poročila pripraviti za naslednja obdobja, ki začnejo teči s potekom obdobja, ki je predmet prvega rednega poročila:
1.
če je stečajna masa neznatne vrednosti ali ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka in je sodišče izdalo sklep o začetku postopka za odpust obveznosti, za obdobje vsakih koledarskih 12 mesecev,
2.
če se pogoji za razdelitev splošne ali posebne razdelitvene mase izpolnijo prej kot v šestih mesecih od poteka obdobja, ki je predmet prejšnjega rednega poročila, hkrati z načrtom razdelitve,
3.
v drugih primerih za obdobje vsakih koledarskih šest mesecev.
(9)
V postopku osebnega stečaja se deveti in deseti odstavek 122. člena tega zakona smiselno uporabljajo tako:
1.
Poročilo upravitelja ali drugo pisanje upravitelja, ki se objavi po 122. členu tega zakona, ne sme vsebovati podatka o EMŠO ter podatka o davčni številki insolventnega dolžnika, ki je potrošnik.
2.
Za skladnost podatkov v poročilu upravitelja ali drugem pisanju upravitelja, ki ga sodišče posreduje agenciji zaradi objave po prvem odstavku 122. člena tega zakona, s 1. točko tega odstavka, poleg sodišča odgovarja tudi upravitelj.
383.a člen
(vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja na zapisnik pri sodišču)
(1)
Dolžnik lahko vloži predlog za začetek postopka osebnega stečaja tudi na zapisnik pri sodišču, ki je stvarno in krajevno pristojno za odločanje o tem predlogu.
(2)
Na naroku za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja sodišče:
1.
pouči dolžnika o pravnih posledicah začetka postopka osebnega stečaja in možnosti odpusta obveznosti, ter
2.
sprejme na zapisnik dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja, poročilo o stanju dolžnikovega premoženja v skladu s petim odstavkom 384. člena tega zakona in predlog za odpust obveznosti.
(3)
Za pravno svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja, ki ga predlaga dolžnik, ni mogoče dodeliti brezplačne pravne pomoči. Prvi stavek tega odstavka se ne uporablja za pravno svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku odpusta obveznosti, če je bil vložen ugovor proti odpustu obveznosti.
383.b člen
(dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju)
(1)
Dolžnik je dolžan sodelovati s sodiščem in z upraviteljem ter se odzivati na sodna pisanja in pozive upravitelja.
(2)
Dolžnik mora sodišču in upravitelju poleg identifikacijskih podatkov posredovati tudi naslednje kontaktne podatke, na katerih je zanesljivo dosegljiv: elektronski naslov ali telefonsko številko in poštni naslov za vročanje pošiljk, če je ta različen od naslova njegovega stalnega ali začasnega prebivališča.
384. člen
(ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja)
(1)
Dolžnik, proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka osebnega stečaja, mora sodišču dati poročilo o stanju svojega premoženja.
(2)
Poročilo dolžnika o stanju njegovega premoženja mora vsebovati:
1.
popis:
-
če je dolžnik potrošnik: vsega njegovega premoženja,
-
če je dolžnik podjetnik ali zasebnik: vsega njegovega premoženja, pri čemer mora biti ločeno navedeno tisto premoženje, ki se izkazuje v njegovih poslovnih knjigah,
2.
podatke o dolžnikovih transakcijskih računih, ki morajo za vsak transakcijski račun vključevati podatke o njegovi številki in izvajalcu plačilnega prometa, ki ga vodi,
3.
podatke o skupnem mesečnem znesku plače, pokojnine ali drugih rednih prejemkov ter o njihovih izplačevalcih,
4.
izjavo dolžnika, da je v poročilu navedeno vse njegovo premoženje, za katero ve, in vsi transakcijski računi.
(3)
Dolžnik mora poročilo o stanju svojega premoženja:
1.
če je predlagatelj začetka postopka osebnega stečaja: priložiti predlogu za začetek tega postopka,
2.
če je bil stečajni postopek začet na podlagi domneve iz tretjega odstavka 235. člena tega zakona: predložiti sodišču v osmih dneh po prejemu sklepa o začetku stečajnega postopka,
3.
v drugih primerih: priložiti svoji izjavi o razlogih za začetek postopka ali dati na naroku za začetek postopka osebnega stečaja.
(4)
Podpis dolžnika na poročilu o stanju njegovega premoženja mora biti overjen.
(5)
Četrti odstavek tega člena se ne uporablja, če dolžnik da sodišču poročilo o stanju svojega premoženja na naroku ali na naroku prizna svoj podpis na pisnem poročilu.
(6)
Dolžnik mora med postopkom osebnega stečaja:
1.
upravitelju nemudoma sporočiti vsako spremembo podatkov iz 1. do 3. točke drugega odstavka tega člena ali vsako spremembo naslova svojega prebivališča, na katerem mu je mogoče opraviti vročitev, ali kontaktnih podatkov iz drugega odstavka 383.b člena tega zakona, in
2.
upravitelju ali sodišču na njegovo zahtevo dati vsa pojasnila in dokumente o svojem premoženju in poslih, ki jih je izvedel v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja.
(7)
Za obveznost dolžnika dati poročilo o stanju njegovega premoženja iz prvega odstavka tega člena in njegova obveznost iz šestega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek, o dolžnostih priče in pravnih posledicah kršitve te dolžnosti.
(8)
Banke, borznoposredniške družbe, klirinškodepotna družba, sodišča, davčne uprave in drugi upravljavci zbirk osebnih in drugih podatkov morajo upravitelju na njegovo zahtevo posredovati vse podatke, vključene v zbirkah osebnih in drugih podatkov, ki jih upravljajo, pomembne za ugotovitev pravnega položaja in premoženja stečajnega dolžnika, premoženja njegovega zakonca ali osebe, s katero živi v istospolni partnerski skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, ter poslov, ki bi lahko imeli značilnosti izpodbojnih pravnih ravnanj iz 271. člena tega zakona.
(9)
Podatki iz osmega odstavka tega člena so zlasti:
1.
številke denarnih računov ter stanje in promet na teh računih,
2.
številke računov vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov ter stanje in promet na teh računih,
3.
stanje denarnih in drugih depozitov pri banki, borznoposredniški družbi ali drugi osebi,
4.
podatki o življenjskih in premoženjskih zavarovanjih,
5.
lastninska in druge stvarne pravice na nepremičninah,
6.
podatki, vpisani v registru prometnih dovoljenj,
7.
podatki, vpisani v registru plovil in letal in
8.
podatki o pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju.
(10)
Za posredovanje podatkov iz osmega odstavka tega člena upravitelj ni dolžan plačati takse ali drugega nadomestila.
(11)
Podatki iz osmega odstavka tega člena se smejo uporabiti samo:
1.
za ugotovitev premoženja stečajnega dolžnika in za uveljavitev zahtevkov za izročitev tega premoženja ali
2.
za ugotovitev poslov, ki bi lahko imeli značilnosti izpodbojnih pravnih ravnanj iz 271. člena tega zakona, in za uveljavitev izpodbojnih in povračilnih zahtevkov po pravilih o izpodbijanju teh dejanj.
385. člen
(stranke glavnega postopka osebnega stečaja)
Stranke glavnega postopka osebnega stečaja so:
1.
stečajni dolžnik,
2.
upnik, ki je v rokih, določenih s tem zakonom, opravil dejanja za uveljavitev terjatve v postopku osebnega stečaja, in
3.
upnik, ki je zamudil roke za izvedbo dejanj za uveljavitev terjatve v postopku osebnega stečaja, če je njegova terjatev priznana.
386. člen
(omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika)
(1)
Z začetkom postopka osebnega stečaja se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da:
1.
ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso,
2.
brez soglasja sodišča ne more:
-
najeti kredita ali posojila ali dati poroštva,
-
odpreti novega transakcijskega ali drugega denarnega računa,
-
se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam.
(2)
Pravni posel ali drugo pravno dejanje stečajnega dolžnika, ki je v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, nima pravnega učinka.
(3)
Drugi odstavek tega člena se ne uporablja za pravne posle in pravna dejanja iz 1. točke prvega odstavka tega člena, če druga pogodbena stranka ni vedela in tudi ni mogla vedeti, da je bil nad dolžnikom začet postopek osebnega stečaja.
(4)
Velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je druga pogodbena stranka vedela, da je bil nad dolžnikom začet postopek osebnega stečaja, če je bila pogodba sklenjena ali drug pravni posel opravljen kasneje kot v osmih dneh po objavi oklica o začetku postopka osebnega stečaja v skladu s prvim odstavkom 122. člena tega zakona.
387. člen
(posebno pravilo o pravnih posledicah začetka osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom)
(1)
Z začetkom osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom stečajnemu dolžniku preneha status podjetnika ali zasebnika in s tem dnem ne glede na datum izbrisa iz registra prenehajo tudi vsa obvezna socialna zavarovanja, v katera je bil stečajni dolžnik vključen na podlagi statusa podjetnika ali zasebnika.
(2)
Sodišče mora agencijo obvestiti o pravnomočnosti sklepa o začetku postopka osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnik v treh delovnih dneh po dnevu, ko sklep o začetku postopka osebnega stečaja postane pravnomočen.
(3)
Agencija na podlagi obvestila iz drugega odstavka tega člena podjetnika ali zasebnik po uradni dolžnosti izbriše iz registra.
(4)
Izbris iz tretjega odstavka tega člena učinkuje od trenutka, od katerega učinkujejo pravne posledice začetka stečajnega postopka po 244. členu tega zakona.
388. člen
(fiduciarni denarni račun upravitelja)
(1)
Upravitelj mora naslednji delovni dan po začetku postopka osebnega stečaja odpreti poseben denarni račun (v nadaljnjem besedilu: fiduciarni denarni račun upravitelja), prek katerega sme:
1.
sprejemati samo vplačila na podlagi unovčenja stečajne mase in upravljanja stečajne mase in
2.
opravljati samo izplačila za stroške postopka osebnega stečaja in plačilo terjatev upnikov.
(2)
Denarna terjatev upravitelja do izvajalca plačilnega prometa, ki vodi fiduciarni denarni račun upravitelja, na podlagi dobroimetja na tem računu velja v razmerju do izvajalca plačilnega prometa in v razmerju do upraviteljevih upnikov za skupno terjatev vseh upnikov stečajnega dolžnika do izvajalca plačilnega prometa. Zato upraviteljevi upniki ne morejo za izterjavo svojih terjatev do upravitelja niti v njegovem stečaju s prisilnimi ukrepi segati na to denarno terjatev (drugi odstavek 804. člena v zvezi z 805. členom OZ), ob stečaju ali smrti upravitelja pa ta denarna terjatev ne spada v njegovo stečajno maso ali zapuščino.
(3)
Prvi in drugi odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi za fiduciarni račun nematerializiranih vrednostnih papirjev, v dobro katerega se prenesejo nematerializirani vrednostni papirji stečajnega dolžnika, ki spadajo v stečajno maso.
389. člen
(posebna pravila o stečajni masi)
(1)
V stečajno maso v postopku osebnega stečaja poleg premoženja iz drugega odstavka 224. člena tega zakona spadajo tudi:
1.
plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, razen prejemkov, ki so po tem zakonu izvzeti iz stečajne mase ali spadajo v stečajno maso v omejenem znesku,
2.
premoženje, ki ga stečajni dolžnik pridobi na podlagi dedovanja ali na drugi podlagi med postopkom osebnega stečaja.
(2)
Iz stečajne mase so v postopku osebnega stečaja izvzeti:
1.
predmeti, ki so izvzeti iz izvršbe po 79. členu ZIZ, in
2.
prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe po 101. členu ZIZ.
(3)
Za omejitev zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso v postopku osebnega stečaja, se uporablja 102. člen ZIZ.
389.a člen
(pogoji za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika)
(1)
Stečajni dolžnik lahko po začetku postopka osebnega stečaja začne poslovati kot podjetnik ali zasebnik, če sodišče dovoli poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika.
(2)
Predlog iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati:
1.
opis poslov, ki jih bo opravljal stečajni dolžnik kot podjetnik ali zasebnik,
2.
načrtovani poslovni izid in opis okoliščin, na podlagi katerih je mogoče preveriti, ali obstaja zadostna verjetnost, da stečajni dolžnik ne bo posloval z izgubo,
3.
opis razlogov, zaradi katerih je dolžnik postal insolventen, in okoliščin v zvezi z njegovim prejšnjim poslovanjem, pomembnih za presojo ovire iz 2. točke šestega odstavka tega člena.
(3)
Stečajni dolžnik lahko s predlogom iz prvega odstavka tega člena zahteva tudi, da se iz stečajne mase izvzamejo stroji, oprema, zaloge materiala ali drugo premoženje stečajnega dolžnika, razen nepremičnin, ki je potrebno pri poslovanju. V takem primeru mora predlog vsebovati tudi:
1.
določen opis tega premoženja,
2.
mesečni znesek nadomestila za izvzem premoženja, ki se ga dolžnik zaveže plačevati v stečajno maso.
(4)
Sodišče o dovoljenju za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika in o izvzemu premoženja odloči na podlagi mnenja upravitelja in upniškega odbora.
(5)
Sodišče dovoli poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika:
1.
če je hkrati ali prej izdalo sklep o začetku postopka odpusta obveznosti in
2.
če je s stopnjo verjetnosti, ki presega 50 odstotkov, mogoče oceniti:
-
da stečajni dolžnik ni namerno povzročil svoje insolventnosti, in
-
da ne bo posloval z izgubo.
(6)
Sodišče dovoli izvzem premoženja, če je s stopnjo verjetnosti, ki presega 50 odstotkov, mogoče oceniti:
1.
da bo stečajni dolžnik sposoben plačevati mesečni znesek nadomestila za izvzem premoženja in
2.
da se ob upoštevanju mesečnega zneska nadomestila za izvzemom premoženja pogoji poplačila upnikov ne poslabšajo.
(7)
Če sodišče dovoli izvzem premoženja, s sklepom, s katerim dovoli poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika, tudi:
1.
odloči, katero premoženje se izvzame iz stečajne mase, in
2.
naloži stečajnemu dolžniku obveznost plačevati mesečni znesek nadomestila za izvzem tega premoženja.
(8)
Če sodišče dovoli poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika, se za vpis podjetnika v poslovni register ne uporablja zadnja alineja drugega odstavka 74. člena ZGD-1.
389.b člen
(posebna pravila pri poslovanju stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika)
(1)
Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če stečajni dolžnik v skladu s 389.a členom tega zakona posluje kot podjetnik ali zasebnik.
(2)
Iz stečajne mase je poleg premoženja iz drugega odstavka 389. člena tega zakona izvzeto tudi:
1.
premoženje, za katero sodišče odloči, da se izvzame iz stečajne mase po šestem odstavku 389.a člena tega zakona,
2.
premoženje, ustvarjeno pri poslovanju stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika.
(3)
Če stečajni dolžnik kot podjetnik ali zasebnik v izkazu poslovnega izida, ki je sestavni del letnega poročila za posamezno poslovno leto, izkazuje čisti dobiček po obdavčenju, mora do konca aprila naslednjega leta v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja nakazati denarno dobroimetje v višini, ki je enaka znesku čistega dobička po obdavčenju, zmanjšanem za znesek iz tretjega odstavka 389. člena tega zakona, pomnožen s številom mesecev, za obdobje, na katero se nanaša letno poročilo.
(4)
Terjatev za plačilo zneska iz tretjega odstavka tega člena spada v stečajno maso in velja, da nastane ob koncu poslovnega leta, za katero je izkazan čisti dobiček po obdavčenju.
(5)
Dolžnik v breme premoženja iz drugega odstavka tega člena ne sme poravnavati svojih obveznosti, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja.
(6)
Stečajni dolžnik mora pridobiti soglasje upravitelja za vsak:
1.
najem posojila ali kredita,
2.
poroštvo ali aval, ki ga da,
3.
dovolitev ustanovitve ločitvene pravice na premoženju stečajnega dolžnika,
4.
drug posel v zvezi s poslovanjem stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika, če sodišče tako določi s sklepom, s katerim dovoli tako poslovanje, ali kasnejšim sklepom.
(7)
Upravitelj mora nadzorovati poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika in izpolnjevanje njegovih obveznosti, določenih v 384., 386., 389.a, tem in 401. členu tega zakona.
(8)
Stečajni dolžnik mora upravitelju dati vse informacije, potrebne za nadzor po sedmem odstavku tega člena, in mu omogočiti pregled njegovih poslovnih knjig in dokumentacije.
(9)
Če upravitelj pri nadzoru po sedmem odstavku tega člena ugotovi, da obstaja razlog iz prvega odstavka 389.c člena tega zakona, mora vložiti predlog, da se ustavi poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika.
389.c člen
(ustavitev poslovanja stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika)
(1)
Sodišče na predlog upravitelja, upnika ali upniškega odbora odloči, da se ustavi poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika:
1.
če stečajni dolžnik kot podjetnik ali zasebnik v izkazu poslovnega izida, ki je sestavni del letnega poročila, izkazuje izgubo, razen če obstajajo okoliščine, na podlagi katerih je s stopnjo verjetnosti, ki presega 50 odstotkov, mogoče oceniti, da bo stečajni dolžnik v naslednjem obdobju posloval pozitivno,
2.
če stečajni dolžnik krši svoje obveznosti iz 384. člena, 386. člena, petega odstavka 389.b člena ali 401. člena tega zakona,
3.
če stečajni dolžnik za več kot en mesece zamuja s plačilom teh obveznosti, nastalih v zvezi z njegovim poslovanjem kot podjetnika ali zasebnika v postopku osebnega stečaja:
-
plač delavcem ali davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati hkrati z izplačili plač,
-
prispevkov za obvezna socialna zavarovanja, v katera je vključen dolžnik na podlagi statusa podjetnika ali zasebnika,
-
davkov na podlagi obračunov davka in odločb davčnega organa za obdobja po začetku stečajnega postopka ali
-
obveznosti do drugih upnikov, s katerimi je vstopil v poslovno razmerje v zvezi s svojim poslovanjem kot podjetnika ali zasebnika v postopku osebnega stečaja,
4.
če stečajni dolžnik za več kot en mesec zamuja s plačilom mesečnega zneska nadomestila za izvzem premoženja iz 2. točke sedmega odstavka 389.a člena ali zneska iz tretjega odstavka 389.b člena tega zakona,
5.
če je stečajni dolžnik namerno povzročil svojo insolventnost.
(2)
Za postopek s predlogom iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo drugi do šesti odstavek 405. člena tega zakona.
(3)
Če sodišče odloči, da se poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika ustavi:
1.
se v stečajno maso vključi premoženje stečajnega dolžnika, ki je bilo izvzeto iz stečajne mase po drugem odstavku 389.b člena tega zakona, in
2.
se morebitne neplačane obveznosti iz tega poslovanja plačajo kot strošek stečajnega postopka.
(4)
Sodišče mora agencijo obvestiti o pravnomočnosti sklepa o ustavitvi poslovanja stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika v treh delovnih dneh po dnevu, ko ta sklep postane pravnomočen.
(5)
Agencija na podlagi obvestila iz četrtega odstavka tega člena podjetnika ali zasebnika po uradni dolžnosti izbriše iz registra.
389.d člen
(posebna pravila o odpustu obveznosti pri poslovanju stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika)
(1)
Če sodišče ustavi poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika zaradi razloga iz 2. ali 5. točke prvega odstavka 389.c člena tega zakona, hkrati ustavi postopek odpusta obveznosti in zavrne predlog za odpust obveznosti.
(2)
Če sodišče izda sklep o odpustu obveznosti:
1.
obveznost plačevati mesečni znesek nadomestila za izvzem premoženja iz 2. točke sedmega odstavka 389.a člena tega zakona preneha, tako da za mesec, v katerem je sklep o odpustu obveznosti postal pravnomočen, ne obstaja več,
2.
obveznost iz tretjega odstavka 389.b člena tega zakona preneha, tako da za poslovno leto, v katerem je sklep o odpustu obveznosti postal pravnomočen, ne obstaja več.
390. člen
(posebna pravila za prednostne terjatve)
(1)
Iz stečajne mase se v postopku osebnega stečaja kot prednostne terjatve poleg terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena tega zakona plačajo tudi terjatve do stečajnega dolžnika na podlagi zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.
(2)
Za izterjavo ali zavarovanje terjatve iz prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo 131., 132., 280. in 281. člen tega zakona.
391. člen
(posebna pravila o izpodbojnosti pravnih dejanj dolžnika)
(1)
Obdobje izpodbojnosti iz 269. člena tega zakona je v postopku osebnega stečaja zadnjih pet let pred uvedbo postopka osebnega stečaja za:
1.
pravne posle in druga pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro naslednjih oseb:
-
osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe,
-
pravne osebe, v kateri je imel stečajni dolžnik ali osebe, ki so z njim ožje povezane, v času, ko je bil sklenjen pravni posel ali izvedeno drugo pravno dejanje, posamično ali skupaj najmanj 25 odstotni delež v kapitalu ali 25 odstotni delež glasovalnih pravic ali pravico imenovati ali odpoklicati osebe, upravičene za njeno zastopanje,
-
pravne osebe, v kateri je stečajni dolžnik ali oseba, ki je z njim ožje povezana, v času, ko je bil sklenjen pravni posel ali izvedeno drugo pravno dejanje, opravljala funkcijo, pri kateri je bil v skladu s pravili te pravne osebe ali na podlagi zakona upravičen za njeno zastopanje, ali
-
pravne osebe, ki je imela v času, ko je bil sklenjen pravni posel ali izvedeno drugo pravno dejanje, položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1 s pravno osebo iz druge ali tretje alineje te točke, in
2.
pravna dejanja iz drugega odstavka 271. člena tega zakona.
(2)
Pravna dejanja iz 1. točke prvega odstavka tega člena so izpodbojna ne glede na to, ali je izpolnjen pogoj iz 2. točke prvega odstavka 271. člena tega zakona.
392. člen
(posebna pravila o uveljavitvi terjatev do dolžnika)
(1)
Za preizkus terjatev, ki so bile prijavljene po poteku roka za prijavo terjatve iz drugega, tretjega ali četrtega odstavka 59. člena tega zakona, se smiselno uporablja 71. člen tega zakona tako, da mora upravitelj v enem mesecu po poteku naslednjih obdobij izdelati:
1.
prvi dodatni osnovni seznam glede terjatev, prijavljenih v obdobju od poteka roka za prijavo terjatev iz drugega odstavka 59. člena tega zakona do konca prvega koledarskega polletja po poteku tega roka,
2.
naslednje dodatne osnovne sezname glede terjatev, prijavljenih v vsakem naslednjem koledarskem polletju.
(2)
Ne glede na 358. člen tega zakona se pri razdelitvi splošne razdelitvene mase upoštevajo tudi terjatve iz prvega odstavka tega člena, če so do izdelave načrta prve ali poznejše razdelitve priznane.
(3)
Če terjatev iz prvega odstavka tega člena ob prejšnjih razdelitvah ni bila upoštevana, se v poznejšem načrtu razdelitve iz drugega odstavka tega člena upošteva tako, da se iz razdelitvene mase, katere razdelitev je predmet tega načrta, prednostno plača do deleža, do katerega so bile plačane druge terjatve na podlagi prejšnjih načrtov razdelitve.
393. člen
(izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika)
(1)
Če stečajni dolžnik prejema plačo, pokojnino, nadomestilo plače, prejemke iz naslova začasne brezposelnosti ali druge stalne prejemke, ki spadajo v stečajno maso, sodišče s sklepom o začetku postopka osebnega stečaja ali posebnim sklepom (v nadaljnjem besedilu: sklep o izterjavi stalnih prejemkov):
1.
ugotovi, da ti prejemki, zmanjšani za znesek iz tretjega odstavka 389. člena tega zakona in za morebitni znesek, zarubljen s sklepom o izvršbi za izterjavo terjatve iz prvega odstavka 390. člena tega zakona, spadajo v stečajno maso,
2.
naloži izplačevalcu, da mora po prejemu sklepa te prejemke, zmanjšane za zneske iz 1. točke tega odstavka, namesto stečajnemu dolžniku plačevati v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja.
(2)
Za izterjavo stalnih prejemkov iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo prvi in drugi odstavek ter prvi stavek tretjega odstavka 133. člena ZIZ.
(3)
Če izplačevalec stalnih prejemkov ne ravna po sklepu o izterjavi stalnih prejemkov, mu sodišče naloži, da v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja plača vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po tem sklepu.
(4)
Pravnomočni sklep iz tretjega odstavka tega člena je izvršilni naslov proti izplačevalcu stalnih prejemkov.
(5)
Upravitelj mora nadzorovati, ali izplačevalec prejemkov ravna po sklepu o izterjavi, in sodišče nemudoma obvestiti o vsaki njegovi kršitvi.
394. člen
(zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih)
(1)
Če ima stečajni dolžnik odprt denarni račun, sodišče s sklepom o začetku postopka osebnega stečaja ali posebnim sklepom (v nadaljnjem besedilu: sklep o zasegu denarnega dobroimetja):
1.
ugotovi, da denarno dobroimetje na računu, zmanjšano za znesek iz tretjega ali četrtega odstavka 389. člena tega zakona in za morebitni znesek, zarubljen s sklepom o izvršbi za izterjavo terjatve iz prvega odstavka 390. člena tega zakona, spada v stečajno maso,
2.
naloži izvajalcu plačilnega prometa, ki vodi ta račun, da mora:
-
v treh delovnih dneh po prejemu sklepa denarno dobroimetje na računu, zmanjšano za zneske iz 1. točke tega odstavka, prenesti v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja in
-
naslednji delovni dan po prispetju novih plačil v dobro tega računa denarno dobroimetje, ki nastane na podlagi tega plačila, zmanjšano za zneske iz 1. točke tega odstavka, prenesti v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja.
(2)
Za zaseg denarnega dobroimetja se smiselno uporabljajo tretji do peti odstavek 393. člena tega zakona in tretji odstavek 147. člena ZIZ.
395. člen
(posebna pravila o prodaji premoženja)
(1)
Za prodajo premičnih stvari, ki spadajo v stečajno maso, razen umetniških predmetov in drugih dragocenosti, se v postopku osebnega stečaja ne uporablja drugi odstavek 327. člen tega zakona in lahko vrednost tega premoženja oceni upravitelj.
(2)
Če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju.
(3)
Pravnomočni sklep iz drugega odstavka tega člena je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše proti dolžniku in drugim osebam, ki uporabljajo to stanovanje ali stanovanjsko hišo skupaj z dolžnikom ali ki jim je dolžnik drugače omogočil tako uporabo.
(4)
Izvršilna dejanja iz 221. člena ZIZ na podlagi pravnomočnega sklepa iz tretjega odstavka tega člena namesto izvršitelja opravi upravitelj.
396. člen
(sklep o končanju postopka osebnega stečaja)
(1)
S sklepom o končanju postopka osebnega stečaja sodišče poleg odločitev iz prvega odstavka 376. člena tega zakona tudi:
1.
odloči, katere terjatve upnikov, ki so bile prijavljene v postopku osebnega stečaja, so priznane, in o znesku teh terjatev, ki v postopku osebnega stečaja ni bil plačan,
2.
naloži stečajnemu dolžniku, da plača neplačani del terjatev iz 1. točke tega odstavka.
(2)
V izreku sklepa o končanju postopka osebnega stečaja sodišče svoje odločitve iz prvega odstavka tega člena oblikuje tako, da navede seznam neplačanih priznanih terjatev, ki ga mora sodišču predložiti upravitelj hkrati s svojim končnim poročilom in je sestavni del izreka tega sklepa.
(3)
Za seznam neplačanih priznanih terjatev iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporablja 1. točka tretjega odstavka in 1. točka četrtega odstavka 211. člena tega zakona.
(4)
Pravnomočni sklep o končanju postopka osebnega stečaja je izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev.
397. člen
(uporaba pododdelka 5.11.2)
(1)
Pododdelek 5.11.2 tega zakona se uporablja v postopku osebnega stečaja, če dolžnik vloži predlog za odpust obveznosti iz 398. člena tega zakona.
(2)
Postopek za odpust obveznosti se izvede znotraj postopka osebnega stečaja.
398. člen
(predlog za odpust obveznosti)
(1)
Stečajni dolžnik lahko do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja vloži predlog za odpust svojih obveznosti, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, v delu, v katerem v tem postopku ne bodo plačane (v nadaljnjem besedilu: predlog za odpust obveznosti).
(2)
Stečajni dolžnik mora predlogu za odpust obveznosti priložiti izjavo, da ni ovir za odpust njegovih obveznosti iz 399. člena tega zakona.
(3)
V predlogu za odpust obveznosti mora dolžnik opisati okoliščine, ki so podlaga za določitev preizkusnega obdobja po četrtem odstavku 400. člena tega zakona, in mu priložiti dokaze o obstoju teh okoliščin.
399. člen
(namen odpusta obveznosti in ovire za odpust obveznosti)
(1)
Namen odpusta obveznosti je poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja.
(2)
Odpust obveznosti ni dovoljen:
1.
če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, razen če je ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence ali če se do poteka preizkusnega obdobja izpolnijo pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije, ali
2.
če je bilo o odpustu obveznosti stečajnemu dolžniku že pravnomočno odločeno v naslednjih primerih in od pravnomočnosti sklepa ali sodbe še ni preteklo deset let:
-
če so bile stečajnemu dolžniku njegove obveznosti že odpuščene,
-
če je bil predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti zavrnjen, ker je dolžnik kršil svoje obveznosti iz 383.b, 384., 386. ali 401. člena tega zakona, ali zaradi ovire iz tretjega odstavka tega člena ali
-
če je bil sklep o odpustu obveznosti razveljavljen po 411. členu tega zakona.
(3)
Odpust obveznosti ni dovoljen, če iz ravnanj stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti iz prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: zloraba pravice do odpusta obveznosti).
(4)
Velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti, v naslednjih primerih:
1.
če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali po njegovi uvedbi dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov ali prispevkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek ali naložil plačilo prispevkov v znesku najmanj 4.000 evrov,
2.
če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja z neresničnimi, nepravilnimi ali nepopolnimi podatki o svojem premoženjskem položaju v svojo korist ali v korist druge fizične ali pravne osebe pridobil posojilo, subvencijo ali pomoč iz javnih sredstev v znesku najmanj 4.000 evrov,
3.
če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo,
4.
če je stečajni dolžnik izvedel pravno dejanje, ki ima po 271. členu tega zakona značilnost izpodbojnega pravnega dejanja in je bil v skladu z 277. členom tega zakona uveljavljen zahtevek za izpodbijanje tega pravnega dejanja, ali
5.
če lahko stečajni dolžnik glede na svoj premoženjski položaj v celoti izpolni svoje obveznosti.
400. člen
(začetek postopka odpusta obveznosti)
(1)
Če dolžnik vloži predlog za odpust obveznosti v skladu s 398. členom tega zakona, mora sodišče zahtevati podatke za stečajnega dolžnika iz kazenske evidence in evidence iz 413. člena tega zakona.
(2)
Če sodišče na podlagi podatkov evidenc iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da obstaja ovira za odpust iz drugega odstavka 399. člena tega zakona, predlog za odpust obveznosti zavrne. Pri presoji ovire iz 1. točke drugega odstavka 399. člena tega zakona sodišče upošteva dolžino preizkusnega obdobja iz četrtega odstavka tega člena in zavrne predlog za odpust obveznosti, če ugotovi, da do poteka tega obdobja še ne bo potekel čas, po poteku katerega se obsodba izbriše iz kazenske evidence zaradi zakonske rehabilitacije.
(3)
Če sodišče na podlagi podatkov evidenc iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da ne obstaja ovira za odpust iz drugega odstavka 399. člena tega zakona, izda sklep, s katerim začne postopek odpusta obveznosti (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka odpusta obveznosti), ne da bi presojalo, ali obstajajo ovire za odpust obveznosti iz tretjega odstavka 399. člena tega zakona.
(4)
S sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti sodišče določi preizkusno obdobje na podlagi mnenja upravitelja ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost.
(5)
Preizkusno obdobje ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let od začetka postopka odpusta obveznosti.
(6)
O začetku postopka odpusta obveznosti se upniki obvestijo z oklicem.
(7)
Oklic o začetku postopka odpusta obveznosti mora vsebovati:
1.
podatke o sodišču, ki vodi postopek, in opravilni številki, pod katero se postopek vodi,
2.
identifikacijske podatke o stečajnem dolžniku,
3.
odločitev sodišča o začetku postopka odpusta obveznosti in o določitvi preizkusnega obdobja ter
4.
poziv upnikom, naj do poteka preizkusnega obdobja vložijo ugovor proti odpustu obveznosti, če menijo, da obstajajo ovire za odpust obveznosti iz 399. člena tega zakona.
(8)
Ne glede na peti odstavek tega člena lahko sodišče na predlog upravitelja določi preizkusno obdobje, ki je krajše od dveh let, vendar ne krajše od šest mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti:
1.
če stečajni dolžnik nima prejemkov, ki bi ob upoštevanju izločitev ali omejitev iz drugega ali tretjega odstavka 389. člena tega zakona spadali v stečajno maso, ali če je znesek teh prejemkov neznaten, in
2.
če ni izgledov, da bi bil stečajni dolžnik v naslednjih dveh letih zmožen pridobivati pomembno višje prejemke od prejemkov, ki jih prejema v času odločanja o začetku postopka odpusta obveznosti, ali pridobiti premoženje večje vrednosti.
401. člen
(dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem)
(1)
Stečajni dolžnik mora med preizkusnim obdobjem poleg obveznosti, določenih v 383.b, 384. in 386. členu tega zakona, izpolnjevati tudi naslednje obveznosti:
1.
če je zaposlen: mora izpolnjevati svoje obveznosti do delodajalca po pogodbi o zaposlitvi in druge obveznosti iz delovnega razmerja,
2.
če ni zaposlen in je sposoben za delo:
-
si mora prizadevati, da najde zaposlitev,
-
ne sme odkloniti nobene ponujene redne ali občasne zaposlitve ali drugega dela, razen če ponujene zaposlitve ali dela ni sposoben opravljati, in
-
upravitelju mora mesečno poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev.
(2)
Sodišče lahko ob upoštevanju okoliščin iz četrtega odstavka 400. člena tega zakona s sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti ali kasnejšim sklepom dolžniku naloži določena ravnanja, potrebna za izpolnitev obveznosti iz prvega odstavka tega člena.
402. člen
(dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem)
(1)
Upravitelj mora na podlagi podatkov, ki so mu dostopni, preveriti, ali obstaja ovira za odpust obveznosti iz tretjega odstavka 399. člena tega zakona.
(2)
Upravitelj opravlja nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti dolžnika iz 401. člena tega zakona.
(3)
Če upravitelj po prvem ali drugem odstavku tega člena ugotovi, da obstaja razlog iz 403. člena tega zakona, mora vložiti ugovor proti odpustu obveznosti.
403. člen
(razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti)
(1)
Vsak upnik ali upravitelj lahko vloži ugovor, da ni pogojev za odpust obveznosti (v nadaljnjem besedilu: ugovor proti odpustu obveznosti):
1.
če obstaja ovira za odpust obveznosti iz 399. člena tega zakona ali
2.
če dolžnik krši svoje obveznosti iz 383.b, 384., 386. ali 401. člena tega zakona.
(2)
Upnik lahko z ugovorom uveljavlja tudi, da je preizkusno obdobje prekratko.
(3)
Stečajni dolžnik lahko z ugovorom proti odpustu obveznosti uveljavlja, da je preizkusno obdobje predolgo.
404. člen
(rok za ugovor proti odpustu obveznosti)
Ugovor proti odpustu obveznosti je treba vložiti do poteka preizkusnega obdobja.
405. člen
(postopek ugovora proti odpustu obveznosti)
(1)
Če je ugovor proti odpustu obveznosti vložen po poteku roka iz 404. člena tega zakona, ga sodišče zavrže.
(2)
Če je ugovor proti odpustu obveznosti vložen pravočasno, mora sodišče v treh delovnih dneh po prejemu ugovora:
1.
razpisati narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti na dan, ki ni prej kot 15 dni po objavi oklica o naroku in ne pozneje kot en mesec po prejemu ugovora,
2.
ugovor s prilogami, poziv, da se izreče o ugovoru, ter vabilo za narok vročiti:
-
stečajnemu dolžniku in
-
upravitelju, če ni vlagatelj ugovora,
3.
objaviti oklic o naroku in vabilo za narok vročiti tudi vlagatelju ugovora.
(3)
Če se vlagatelj ugovora proti odpustu obveznosti ne udeleži naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, velja, da je umaknil ugovor proti odpustu obveznosti.
(4)
Če se dolžnik ne udeleži naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, sodišče opravi narok v njegovi odsotnosti.
(5)
Na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti sodišče izvede dokaze o razlogu, ki se uveljavlja z ugovorom, in odloči o ugovoru na podlagi izida dokazovanja.
(6)
Sodišče mora izdati sklep, s katerim odloči o ugovoru proti odpustu obveznosti, v 15 dneh po koncu naroka za obravnavo tega ugovora.
406. člen
(odločanje o ugovoru proti odpustu obveznosti)
(1)
Če sodišče presodi, da obstaja razlog, ki se uveljavlja z ugovorom:
1.
če se uveljavlja razlog iz prvega odstavka 403. člena tega zakona: ustavi postopek odpusta obveznosti in zavrne predlog za odpust obveznosti,
2.
če se uveljavlja razlog iz drugega odstavka 403. člena tega zakona: ustrezno podaljša preizkusno obdobje,
3.
če se uveljavlja razlog iz tretjega odstavka 403. člena tega zakona: ustrezno skrajša preizkusno obdobje.
(2)
Če sodišče presodi, da razlog, ki se uveljavlja z ugovorom, ne obstaja, ugovor zavrne.
(3)
Proti sklepu o ugovoru proti odpustu obveznosti se lahko pritožita stečajni dolžnik in vlagatelj ugovora, o katerem je odločeno s tem sklepom.
407. člen
(sklep o odpustu obveznosti)
(1)
Po poteku preizkusnega obdobja sodišče izda sklep, da se dolžniku odpustijo njegove obveznosti (v nadaljnjem besedilu: sklep o odpustu obveznosti):
1.
če ugovor proti odpustu obveznosti ni bil vložen ali
2.
če je bil ugovor proti odpustu obveznosti pravnomočno zavržen ali zavrnjen.
(2)
Sodišče mora sklep o odpustu obveznosti izdati in objaviti v osmih dneh.
(3)
Rok iz drugega odstavka tega člena teče:
1.
v primeru iz 1. točke prvega odstavka tega člena: od poteka preizkusnega obdobja,
2.
v primeru iz 2. točke prvega odstavka tega člena:
-
če pritožba proti sklepu o zavrženju ali zavrnitvi ugovora proti vodenju postopka ni bila vložena in rok za pritožbo poteče po poteku preizkusnega obdobja: od poteka roka za pritožbo,
-
če je bila vložena pritožba sklepu o zavrženju ali zavrnitvi ugovora proti vodenju postopka in sodišče prejme sklep, s katerim je sodišče druge stopnje odločilo o pritožbi po poteku preizkusnega obdobja: od dne, ko sodišče prejme ta sklep,
-
v drugih primerih: od poteka preizkusnega obdobja.
(4)
Pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti mora sodišče po uradni dolžnost preveriti, ali obstaja ovira za odpust iz 1. točke drugega odstavka 399. člena tega zakona.
(5)
Če je v kazenski evidenci vpisana obsodba iz 1. točke drugega odstavka 399. člena tega zakona, sodišče ne glede na prvi odstavek tega člena glede na dolžino roka, po poteku katerega se ta obsodba izbriše iz kazenske evidence:
1.
če ta rok do poteka preizkusnega obdobja še ni potekel: zavrne predlog za odpust obveznosti.
2.
če je ta rok do poteka preizkusnega obdobja že potekel: dolžniku naloži, da v 15 dneh vloži zahtevo a izbris obsodbe iz kazenske evidence in prekine odločanje o odpustu obveznosti do končanja tega postopka.
(6)
Če je v skladu z 2. točko petega odstavka tega člena prekinilo odločanje o odpustu obveznosti, sodišče glede na izid postopka za odločitev o dolžnikovi zahtevi za izbris iz kazenske evidence:
1.
če dolžnik zahteve v roku iz 2. točke petega odstavka ni vložil ali če je njegova zahteva pravnomočno zavrnjena: zavrne predlog za odpust obveznosti,
2.
če je obsodba izbrisana in so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena: izda sklep o odpustu obveznosti.
408. člen
(terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti)
(1)
Odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja, če ni v drugem odstavku tega člena drugače določeno.
(2)
Odpust obveznosti ne učinkuje za prednostno terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena tega zakona in tudi ne za terjatev iz naslova:
1.
denarne kazni ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, izrečenih v kazenskem postopku,
2.
v pogojni obsodbi določenega pogoja vrnitve premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, oziroma povrnitve škode, povzročene s kaznivim dejanjem,
3.
globe ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom, izrečenih v postopku o prekršku,
4.
odvzema premoženja nezakonitega izvora in
5.
povrnitve škode, povzročene namerno ali zaradi hude malomarnosti.
409. člen
(pravni učinki odpusta obveznosti)
(1)
S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, za katero po 408. členu tega zakona učinkuje odpust obveznosti, v delu, v katerem ta do pravnomočnosti sklepa ni bila plačana, če ni v 410. členu tega zakona drugače določeno.
(2)
Če dolžnik prostovoljno plača neplačani del terjatve iz prvega odstavka tega člena, nima pravice zahtevati vračila po pravilih o neupravičeni pridobitvi.
410. člen
(končanje postopka osebnega stečaja po odpustu obveznosti)
(1)
Pravnomočni sklep o odpustu obveznosti ni ovira:
1.
za unovčenje premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, in razdelitev upnikom, če ni v drugem odstavku tega člena drugače določeno, in
2.
za uveljavitev zahtevkov na podlagi izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika.
(2)
Premoženje iz prvega odstavka 389. člena tega zakona, ki ga dolžnik pridobi po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti, ne spada več v stečajno maso v postopku osebnega stečaja, v katerem je bil izdan ta sklep.
(3)
Sodišče mora v treh delovnih dneh s sklepom ustaviti nadaljnjo izterjavo stalnih prejemkov iz 393. člena in zaseg denarnega dobroimetja iz 394. člena tega zakona ter o tem obvestiti izplačevalca stalnih prejemkov ali izvajalca, ki vodi dolžnikov denarni račun.
(4)
Rok iz tretjega odstavka tega člena teče:
1.
če pritožba proti sklepu o odpustu obveznosti ni bila vložena: od poteka roka za pritožbo,
2.
v drugih primerih: od dne, ko sodišče prejme sklep, s katerim je sodišče druge stopnje odločilo o pritožbi.
(5)
Za sklep o končanju postopka osebnega stečaja, v katerem je bil izdan sklep o odpustu obveznosti, se ne uporablja 396. člen tega zakona.
411. člen
(izpodbijanje odpusta obveznosti)
(1)
Vsak upnik, za terjatev katerega učinkuje pravnomočni sklep o odpustu obveznosti, lahko od sodišča zahteva, da razveljavi odpust obveznosti, o katerem je odločilo s tem sklepom, če je dolžnik s prikrivanjem ali lažnim prikazovanjem podatkov o svojem premoženjskem položaju ali z drugačno prevaro dosegel izdajo sklepa o odpustu obveznosti.
(2)
Tožbo iz prvega odstavka tega člena je treba vložiti v treh letih po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti.
(3)
Če upnik, za terjatev katerega učinkuje pravnomočni sklep o odpustu obveznosti, predlaga začetek postopka osebnega stečaja nad pozneje najdenim premoženjem iz 1. točke sedmega odstavka 383. člena tega zakona, se šteje, da ta predlog vključuje tudi zahtevek za razveljavitev odpusta obveznosti ne glede na to, ali je bil predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad pozneje najdenim premoženjem vložen po poteku roka iz drugega odstavka tega člena.
(4)
Če v primeru iz tretjega odstavka tega člena sodišče presodi, da so izpolnjeni pogoji za začetek postopka osebnega stečaja nad pozneje najdenim premoženjem, s sklepom o začetku postopka osebnega stečaja tudi razveljavi odpust obveznosti.
(5)
Če sodišče razveljavi odpust obveznosti, začne s pravnomočnostjo sodbe ali sklepa o razveljavitvi znova teči zastaranje terjatev, za katere je učinkoval ta odpust obveznosti, in te terjatve zastarajo s potekom treh letih od pravnomočnosti te sodbe ali sklepa.
412. člen
(odločanje o razveljavitvi odpusta obveznosti)
(1)
Za odločanje o tožbi iz 411. člena tega zakona je pristojno sodišče, ki je izdalo sklep o odpustu obveznosti.
(2)
Če sodišče razveljavi odpust obveznosti, s pravnomočnostjo sklepa o razveljavitvi odpusta obveznosti prenehajo pravni učinki iz 409. člena in drugega odstavka 410. člena tega zakona.
413. člen
(evidenca sklepov o odpustu obveznosti)
(1)
Evidenco sklepov o odpustu obveznosti vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje.
(2)
Evidenca mora za vsak sklep o odpustu obveznosti vsebovati:
1.
identifikacijske podatke o dolžniku,
2.
opravilno številko in datum izdaje sklepa o odpustu obveznosti ter sodišče, ki je izdalo sklep,
3.
datum pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti,
4.
podatke o razveljavitvi odpusta obveznosti po 412. členu tega zakona.
(3)
V evidenci vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje, posebej tudi podatke o sklepih, s katerimi je sodišče zavrnilo predlog za odpust obveznosti. Evidenca mora za vsak sklep o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti vsebovati:
1.
identifikacijske podatke o dolžniku,
2.
opravilno številko in datum izdaje sklepa o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti ter sodišče, ki je izdalo sklep,
3.
datum pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti,
4.
navedbo razloga za zavrnitev predloga.
(4)
Sodišča morajo ministrstvo, pristojno za pravosodje, v treh delovnih dneh obvestiti o podatkih iz drugega in tretjega odstavka tega člena.
(5)
Rok iz četrtega odstavka tega člena teče:
1.
glede podatkov iz 1. do 3. točke drugega odstavka tega člena:
-
če pritožba proti sklepu o odpustu obveznosti ni bila vložena: od poteka roka za pritožbo,
-
v drugih primerih: od dne, ko sodišče prejme odločbo sodišča druge stopnje o pritožbi,
2.
glede podatkov iz 4. točke drugega odstavka tega člena: od pravnomočnosti sklepa o razveljavitvi odpusta obveznosti,
3.
glede podatkov iz tretjega odstavka tega člena:
-
če pritožba proti sklepu ni bila vložena: od poteka roka za pritožbo,
-
v drugih primerih: od dne, ko sodišče prejme odločbo sodišča druge stopnje o pritožbi.
(6)
Minister, pristojen za pravosodje, predpiše podrobnejša pravila o:
1.
vodenju evidence sklepov o odpustu obveznosti,
2.
vsebini in načinu pošiljanja obvestil iz četrtega odstavka tega člena in
3.
vsebini ter načinu posredovanja zahteve in podatkov po prvem odstavku 400. člena tega zakona iz evidence sklepov o odpustu obveznosti.
414. člen
(zapuščina kot stečajni dolžnik)
(1)
Postopek stečaja zapuščine je dovoljeno voditi nad zapuščino po vsaki umrli fizični osebi (v nadaljnjem besedilu: zapustnik).
(2)
Sodišče v Republiki Sloveniji je pristojno za vodenje postopka stečaja zapuščine:
1.
če je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji ali
2.
če zapustnik ob smrti ni imel niti stalnega niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, če je premoženje, ki spada v zapuščino, v Republiki Sloveniji.
415. člen
(namen postopka stečaja zapuščine)
Postopek stečaja zapuščine se vodi, da bi vsi upniki iz stečajne mase prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do zapustnika hkrati in v enakih deležih.
416. člen
(uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo in o postopku osebnega stečaja)
(1)
Če ni v oddelku 5.12 tega zakona drugače določeno, se za postopek stečaja zapuščine smiselno uporabljajo pravila, določena v oddelkih 5.1 do 5.10 tega zakona.
(2)
Ne glede na prvi odstavek tega člena se za postopek stečaja zapuščine ne uporabljajo:
1.
133., 134. in 229. člen,
2.
drugi in tretji odstavek 223. člena, 1. in 3. točka drugega odstavka 224. člena, drugi odstavek 227. člena, 2. točka 231. člena,
3.
259., 260. in 262. do 268. člen,
4.
285. do 289. člen,
5.
290. do 293. člen,
6.
peti odstavek 296. člena, peti odstavek 298. člena, četrti odstavek 300. člena, sedmi odstavek 301. člena, četrti odstavek 305. člena, tretji odstavek 306. člena, tretji odstavek 310. člena, tretji odstavek 311. člena,
7.
316. do 319. člen,
8.
348. do 352. člen in
9.
377. člen tega zakona.
(3)
Če ni v oddelku 5.12 tega zakona drugače določeno, se za postopek stečaja zapuščine smiselno uporabljajo tudi 388., 390., 391. in 392. člen ter prvi odstavek 395. člena tega zakona.
(4)
Pri smiselni uporabi pravil iz prvega in tretjega odstavka tega člena se namesto pojma »stečajni dolžnik« uporablja:
1.
pri uporabi 240. člena tega zakona in pravil v zvezi s procesnimi dejanji, ki jih je upravičen opravljati v postopku stečaja: pojem »dedič«,
2.
v drugih primerih: pojem »zapustnik«.
(5)
Za postopke proti dedičem za uveljavitev terjatve na podlagi njihove odgovornosti za zapustnikove dolgove po 142. členu ZD se smiselno uporabljajo drugi do peti odstavek 350. člena in 351. člen tega zakona.
417. člen
(stranke glavnega postopka stečaja zapuščine)
(1)
Stranke glavnega postopka stečaja zapuščine so:
1.
zapustnikov dedič oziroma dedinja (v nadaljnjem besedilu: dedič), razen če se je odpovedala dediščini,
2.
upnik, ki je v rokih, določenih s tem zakonom, opravil dejanja za uveljavitev terjatve v postopku stečaja zapuščine, in
3.
upnik, ki je zamudil roke za izvedbo dejanj za uveljavitev terjatve v postopku stečaja zapuščine, če je njegova terjatev priznana.
(2)
(prenehal veljati)
(prenehal veljati)
(prenehal veljati)
417.c člen
(posebna pravila o postopku stečaja zapuščine brez dedičev)
(1)
(prenehal veljati)
(2)
Če upnik predlaga začetek stečaja zapuščine brez dedičev, velja, da je bil zapustnik insolventen.
(3)
Sklep, s katerim je sodišče odločilo o začetku stečaja zapuščine brez dedičev, sodišče posreduje zapuščinskemu sodišču, da prenese zapuščino v stečajno maso zapuščine brez dedičev in odpravek sklepa vroči tudi upravitelju, imenovanem v postopku stečaja zapuščine brez dedičev.
(4)
Če vrednost unovčene stečajne mase po tretjem odstavku 418. člena tega zakona presega znesek stroškov iz prvega odstavka 233. člena tega zakona, ima upnik pravico do vrnitve založenega zneska predujma po pravilih o plačilu stroškov stečajnega postopka.
417.d člen
(posledice začetka stečaja zapuščine brez dedičev)
Če je začet stečaj zapuščine brez dedičev:
1.
ta zapuščina preide v stečajno maso, in velja da je ta posledica nastala z uvedbo dedovanja,
2.
(prenehala veljati)
3.
lahko novi zakoniti ali oporočni dediči svoje pravice do preostanka stečajne mase po poplačilu upnikov uveljavijo v postopku stečaja zapuščine brez dedičev.
418. člen
(posebna pravila o stečajni masi)
(1)
V stečajno maso v postopku stečaja zapuščine poleg premoženja iz 2. točke drugega odstavka 224. člena tega zakona spadajo:
1.
terjatve do dedičev na podlagi njihove odgovornosti za zapustnikove dolgove po 142. členu ZD in
2.
premoženje, ki je bilo ločeno od dedičevega premoženja po 143. členu ZD.
(2)
Upravitelj je upravičen za račun stečajne mase:
1.
proti dedičem uveljaviti terjatve iz 1. točke prvega odstavka tega člena in
2.
od dedičev ali skrbnika uveljaviti izročitev premoženja iz 2. točke prvega odstavka tega člena.
(3)
V stečajno maso v postopku stečaja zapuščine brez dedičev, začetem na podlagi 417.c člena tega zakona, spadajo:
1.
vse stvari, katerih lastnik je bil zapustnik ob svoji smrti, in druge premoženjske pravice, katerih imetnik je bil zapustnik ob svoji smrti, in
2.
vse premoženje, doseženo z:
-
unovčenjem premoženja iz 1. točke tega odstavka,
-
upravljanjem stečajne mase, in
-
izpodbijanjem pravnih dejanj zapustnika.