411. člen
(izpodbijanje odpusta obveznosti)
(1)
Vsak upnik, za terjatev katerega učinkuje pravnomočni sklep o odpustu obveznosti, lahko od sodišča zahteva, da razveljavi odpust obveznosti, o katerem je odločilo s tem sklepom, če je dolžnik s prikrivanjem ali lažnim prikazovanjem podatkov o svojem premoženjskem položaju ali z drugačno prevaro dosegel izdajo sklepa o odpustu obveznosti.
(2)
Tožbo iz prvega odstavka tega člena je treba vložiti v treh letih po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti.
(3)
Če upnik, za terjatev katerega učinkuje pravnomočni sklep o odpustu obveznosti, predlaga začetek postopka osebnega stečaja nad pozneje najdenim premoženjem iz 1. točke sedmega odstavka 383. člena tega zakona, se šteje, da ta predlog vključuje tudi zahtevek za razveljavitev odpusta obveznosti ne glede na to, ali je bil predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad pozneje najdenim premoženjem vložen po poteku roka iz drugega odstavka tega člena.
(4)
Če v primeru iz tretjega odstavka tega člena sodišče presodi, da so izpolnjeni pogoji za začetek postopka osebnega stečaja nad pozneje najdenim premoženjem, s sklepom o začetku postopka osebnega stečaja tudi razveljavi odpust obveznosti.
(5)
Če sodišče razveljavi odpust obveznosti, začne s pravnomočnostjo sodbe ali sklepa o razveljavitvi znova teči zastaranje terjatev, za katere je učinkoval ta odpust obveznosti, in te terjatve zastarajo s potekom treh letih od pravnomočnosti te sodbe ali sklepa.