(1)
Ne glede na preglednico 1.1 in preglednico 1.2 priloge 3 te uredbe je na podobmočjih iz tretjega odstavka 2. člena te uredbe dovoljena gradnja in se izda vodno soglasje, če je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi gradnje sprejemljivo in so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda, in če so izpolnjeni naslednji posebni pogoji, in sicer za:
1.
glavne in regionalne železnice ter pripadajoče mostove in viadukte ter predore in podhode, če:
-
gre za gradnjo v obstoječih koridorjih;
-
se vodotesni predori v območju nihanja gladine podzemne vode izvedejo zunaj območij maksimalnih depresijskih lijakov črpališč. Maksimalni depresijski lijak se določi s pomočjo numeričnega modela toka podzemne vode in ob maksimalni izdatnosti celotnega črpališča;
-
so temeljna tla železniške proge od površine vodonosnika ločena s tesnilnimi sistemi, za katere je dokazana 100 odstotna nepropustnost za vodo;
-
se vode iz železniške proge odvajajo ločeno po vodotesni kanalizaciji na čistilno napravo. Zaledne vode se lahko z vodo, ki priteka z železniške proge, mešajo, če odvajanje po ločeni vodotesni kanalizaciji tehnično ni izvedljivo ali pomeni nesorazmerno visoke stroške, in morajo biti v tem primeru skupaj odvedene na čistilno napravo. Čiste zaledne vode lahko ponikajo;
-
so na podobmočjih ožjega VVO s strogim vodovarstvenim režimom in na podobmočju ožjega VVO z manj strogim vodovarstvenim režimom tesnilni sistemi izvedeni tako, da ob iztirjenju vlečnega vozila oziroma vagonov ni mogoče onesnaženje podzemne vode;
-
se na gradbiščih, večjih od 1 hektarja, izvaja etapna gradnja, pri čemer se največja dovoljena površina gradbišča brez izvedenih tesnilnih sistemov za zaščito podzemne vode z dokazanim 100 odstotnim tesnjenjem določi za vsak odsek etapne gradnje posebej, velikost in zaščitni ukrepi pa se preverijo v analizi tveganja za onesnaženje;
-
se za izvedbo tesnilnih sistemov za zaščito podzemne vode (tesnilne zavese, injektiranje, uporaba brizganega betona) uporabljajo betoni z nealkalnim pospeševalcem vezanja, ki nimajo negativnih vplivov na kakovost podzemne vode in so le v funkciji gradnje objekta. Vse morebitne izcedne vode je treba zbrati in odvesti na čistilno napravo. Gradnja tesnilnih zaves, ki niso v funkciji objektov, ni dovoljena. Dodatno zmanjšanje transmisivnosti vodonosnika zaradi izvedbe tesnilne zavese ali injektiranja ne sme presegati 10 %. Tesnilne zavese ne smejo segati do dna vodonosnika;
2.
avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste ter pripadajoče mostove in viadukte ter predore in podhode, če:
-
se z gradnjo objektov ne poseže na območje maksimalnih depresijskih lijakov črpališč in pod območje obstoječih nivelet dna spodnjega ustroja (pod posteljico). Maksimalni depresijski lijak se določi s pomočjo numeričnega modela toka podzemne vode in ob maksimalni izdatnosti celotnega črpališča. Pri gradbenih delih v primeru rekonstrukcij obstoječih objektov se ne sme posegati pod območje obstoječih nivelet dna spodnjega ustroja (pod posteljico);
-
se na gradbiščih, večjih od 1 hektarja, izvaja etapna gradnja, pri čemer se največja dovoljena površina gradbišča brez izvedenih tesnilnih sistemov za zaščito podzemne vode z dokazanim 100 odstotnim tesnjenjem določi za vsak odsek etapne gradnje posebej, velikost in zaščitni ukrepi pa se preverijo v analizi tveganja za onesnaženje;
-
se za izvedbo tesnilnih sistemov za zaščito podzemne vode (tesnilne zavese, injektiranje, uporaba brizganega betona) uporabljajo betoni z nealkalnim pospeševalcem vezanja, ki nimajo negativnih vplivov na kakovost podzemne vode in so le v funkciji gradnje objekta. Vse morebitne izcedne vode je treba zbrati in odvesti na čistilno napravo. Gradnja tesnilnih zaves, ki niso v funkciji objektov, ni dovoljena. Dodatno zmanjšanje transmisivnosti vodonosnika zaradi izvedbe tesnilne zavese ali injektiranja ne sme presegati 10 odstotkov. Tesnilne zavese ne smejo segati do dna vodonosnika.
(2)
Ne glede na točko 10 c poglavja IV iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe je prepovedano ponikaje padavinske odpadne vode s cest prek lovilnika olj na najožjem VVO na območju Kleč (odsek Avšičeve ceste od križišča z Ulico bratov Komel do prečkanja železniške proge Ljubljana-Kamnik, Cesta Urške Zatlerjeve in Saveljska cesta) in na območju Hrastja (odsek Šmartinske ceste od prečkanja severne obvoznice do križišča s Cesto na Ježo).
(3)
Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na najožjem VVO na območju Kleč in na najožjem VVO na območju Hrastja dovoljena gradnja in se izda vodno soglasje, če:
-
gre za širitev obstoječe državne ceste znotraj obstoječega varovalnega pasu ob tej državni cesti, določenega v skladu s predpisi, ki urejajo ceste,
-
je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi gradnje sprejemljivo in so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda, ter
-
gre za gradnjo znotraj varovalnega pasu v širini, ki velja na dan uveljavitve te uredbe.