1. Če ima nekmečki lastnik, kateremu se odvzame presežek zemlje po 2. odstavku 11. člena, bližnje sorodnike, ki se bavijo izključno s kmetijstvom, se razlaščeni presežek zemlje vrne oziroma dodeli tem sorodnikom, če nimajo zemlje ali če je nimajo dovolj za preživljanje svoje družine in če je razlaščeni presežek zemlje v taki bližini njihovega zemljiškega posestva, da jim je omogočeno redno obdelovanje zemlje. Zemljiška posest takih sorodnikov z dodeljeno zemljo vred ne sme prekoračiti največjega obsega, določenega za kmečka posestva. V takem primeru je upoštevati imovinsko stanje njihovega gospodarstva kakor tudi število in potrebe agrarnih interesentov v kraju in površino zemljiškega sklada tega kraja.
2. Za bližnje sorodnike se štejejo starši, sinovi in hčere, bratje in sestre, stari starši, strici in tete razlaščenega nekmečkega lastnika.
3. Za tako dodeljeno zemljo razlaščenemu lastniku ne pripada odškodnina po 4. odstavku 11. člena tega zakona, dolgovi in bremena pa se prenesejo na nove lastnike sorazmerno z vrnjeno oziroma z dodeljeno zemljo.
4. Če se je kdo, ki po poklicu ni bil kmet, stalno naselil s svojo družino na svoje zemljiško posestvo vsaj leto dni pred 28. avgustom 1945 ali pa se je naselil takoj po vrnitvi iz narodnoosvobodilne vojske, iz internacije ali prisilnega izseljeništva ter se je od tedaj izključno bavil s kmetijstvom, se šteje za kmeta s pogojem, da za vselej opusti prejšnji poklic in da deset let posestva ne odsvoji, razdeli, podari, zastavi ali da v zakup.