59. člen
(posebne likvidnostne zahteve)
(1)
Agencija odredi posebne likvidnostne zahteve iz 11. točke četrtega odstavka 19. člena tega zakona le, kadar na podlagi pregledov, opravljenih v skladu s 54. in 55. členom tega zakona, ugotovi, da je borznoposredniška družba, ki ne izpolnjuje pogojev za uvrstitev med mala in nepovezana investicijska podjetja iz prvega odstavka 12. člena Uredbe 2019/2033/EU ali ki sicer izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 12. člena Uredbe 2019/2033/EU, vendar ni bila izvzeta iz likvidnostne zahteve v skladu s prvim odstavkom 43. člena Uredbe 2019/2033/EU, v enem od naslednjih primerov:
(2)
Za namene 1. točke prejšnjega odstavka se likvidnostna tveganja ali elementi likvidnostnega tveganja obravnavajo kot nepokriti ali nezadostno pokriti z likvidnostno zahtevo iz 5. dela Uredbe 2019/2033/EU le, kadar so zneski in vrste likvidnosti, ki jih agencija po nadzorniškem pregledu ocene, ki jo je izvedla borznoposredniška družba v skladu s prvim odstavkom 26. člena tega zakona, šteje za ustrezne, višji od likvidnostne zahteve borznoposredniške družbe, določene v 5. delu Uredbe 2019/2033/EU.
(3)
Agencija določi raven posebne likvidnostne zahteve, ki se zahteva v skladu z 11. točko četrtega odstavka 19. člena tega zakona, kot razliko med likvidnostjo, ki se šteje kot ustrezna v skladu z drugim odstavkom tega člena, in likvidnostno zahtevo, določeno v 5. delu Uredbe 2019/2033/EU.
(4)
Borznoposredniška družba mora izpolnjevati posebne likvidnostne zahteve iz 11. točke četrtega odstavka 19. člena tega zakona z likvidnimi sredstvi, kakor je določeno v 43. členu Uredbe 2019/2033/EU.
(5)
Agencija pisno utemelji odločitev o naložitvi posebne likvidnostne zahteve iz 11. točke četrtega odstavka 19. člena tega zakona z jasno obrazložitvijo celovite ocene elementov iz prvega do tretjega odstavka tega člena.
(6)
Borznoposredniška družba mora najmanj enkrat na leto z uporabo različnih scenarijev upravljanja likvidnosti, vključno z uporabo zmanjševanja likvidnostnega tveganja, preveriti pravilnost in ustreznost predpostavk, ki so bile uporabljene pri določitvi politike upravljanja likvidnosti, ter preverjati ustreznost postopkov in orodij za zmanjševanje likvidnostnega tveganja, vključno z uporabo različnih scenarijev za upravljanje likvidnostnega tveganja. Na podlagi ugotovitev preverjanja mora borznoposredniška družba sprejeti ustrezne ukrepe za izboljšanje politike, postopkov in orodij upravljanja likvidnostnega tveganja.
(7)
Za določitev načina merjenja likvidnostnega tveganja in elementov likvidnostnega tveganja iz drugega odstavka tega člena se upoštevajo delegirane uredbe Komisije, sprejete na podlagi šestega odstavka 42. člena Direktive 2019/2034/EU.