47. člen
(variabilni prejemki)
(1)
Kakršni koli variabilni prejemki, ki jih borznoposredniška družba dodeli in izplača kategorijam zaposlenih iz prvega odstavka 45. člena tega zakona, izpolnjujejo vse naslednje zahteve pod enakimi pogoji, kot so tisti iz tretjega odstavka 45. člena tega zakona:
1.
kadar so variabilni prejemki odvisni od uspešnosti, celoten znesek variabilnega prejemka temelji na kombinaciji ocene uspešnosti posameznika, poslovne enote in splošnih rezultatov borznoposredniške družbe;
2.
pri oceni uspešnosti posameznika se upoštevajo tako finančna kot nefinančna merila;
3.
ocena uspešnosti iz 1. točke tega odstavka temelji na večletnem obdobju z upoštevanjem poslovnega cikla in poslovnih tveganj borznoposredniške družbe;
4.
variabilni prejemki ne vplivajo na sposobnost borznoposredniške družbe zagotavljati trdno kapitalsko osnovo;
5.
variabilni prejemki so zajamčeni le za nove zaposlene v prvem letu njihove zaposlitve in samo kadar ima borznoposredniška družba močno kapitalsko osnovo;
6.
plačila, povezana s predčasno prekinitvijo pogodbe o zaposlitvi, odražajo doseženo uspešnost posameznika v določenem obdobju in ne nagrajujejo neuspešnosti ali kršitev;
7.
paketi prejemkov, povezani z nadomestili ali odkupi iz pogodb iz prejšnje zaposlitve, so v skladu z dolgoročnimi interesi borznoposredniške družbe;
8.
pri merjenju uspešnosti, na podlagi katere se izračunajo skupine variabilnih prejemkov, se upoštevajo vse vrste trenutnih in prihodnjih tveganj ter stroški kapitala in potrebna likvidnost v skladu z Uredbo 2019/2033/EU;
9.
pri razporejanju variabilnih sestavin prejemkov v borznoposredniški družbi se upoštevajo vse vrste trenutnih in prihodnjih tveganj;
10.
najmanj 50 % variabilnega prejemka je sestavljenih iz katerega koli izmed naslednjih instrumentov:
-
delnic ali enakovrednih lastniških deležev, odvisno od pravne strukture borznoposredniške družbe;
-
z delnicami povezanih instrumentov ali enakovrednih nedenarnih instrumentov, odvisno od pravne strukture borznoposredniške družbe;
-
instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, instrumentov dodatnega kapitala ali drugih instrumentov, ki se lahko v celoti pretvorijo v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali se odpišejo in ustrezno odražajo kreditno kakovost borznoposredniške družbe kot delujočega podjetja;
-
nedenarnih instrumentov, ki odražajo sestavo instrumentov upravljanih portfeljev;
11.
ne glede na 10. točko tega odstavka lahko agencija, kadar borznoposredniška družba ne izda nobenega od instrumentov iz navedene točke, odobri uporabo alternativne ureditve, ki izpolnjuje iste cilje;
12.
vsaj 40 % variabilnega prejemka je odloženih za obdobje treh do petih let, odvisno od poslovnega cikla borznoposredniške družbe, narave njenega poslovanja, njenih tveganj in dejavnosti tega posameznika, razen v primeru posebno visokega zneska variabilnega prejemka, pri katerem je delež odloženega variabilnega prejemka vsaj 60 %;
13.
če se finančna uspešnost borznoposredniške družbe poslabša ali je negativna, se variabilni prejemki zmanjšajo za do 100 %, tudi z malusom ali vračilom sredstev, ob upoštevanju meril, ki jih določi borznoposredniška družba in zadevajo predvsem primere, ko:
-
je ta posameznik sodeloval ali bil odgovoren za ravnanje, ki je borznoposredniški družbi povzročilo znatne izgube;
-
se šteje, da ta posameznik ni več sposoben in primeren;
14.
so posebne pokojninske ugodnosti v skladu s poslovno strategijo, cilji, vrednotami in dolgoročnimi interesi borznoposredniške družbe.
(2)
Za namene prejšnjega odstavka se:
1.
posamezniki iz prvega odstavka 45. člena tega zakona zavežejo, da ne bodo uporabljali osebnih strategij varovanja pred tveganjem ali zavarovanj v zvezi s prejemki in odgovornostjo z namenom poseganja v spodkopavanje učinkov načel iz prvega odstavka tega člena;
2.
variabilni prejemki ne izplačujejo prek družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev, ali z metodami, ki olajšujejo neskladnost s tem zakonom ali Uredbo 2019/2033/EU.
(3)
Za namene 10. točke prvega odstavka tega člena se za tam navedene instrumente uporablja ustrezna politika zadržanja, namenjena usklajevanju spodbud posameznika z dolgoročnejšimi interesi borznoposredniške družbe, njenih upnikov in strank. Agencija lahko omeji vrste in oblike navedenih instrumentov ali prepove uporabo nekaterih instrumentov za variabilno nagrajevanje.
(4)
Za namene 12. točke prvega odstavka tega člena odloženi variabilni prejemki ne dospejo prej kot na »pro rata« osnovi.
(5)
Za namene 14. točke prvega odstavka tega člena borznoposredniška družba pet let obdrži posebne pokojninske ugodnosti v obliki instrumentov iz 10. točke prvega odstavka tega člena, kadar zaposleni zapusti borznoposredniško družbo pred izpolnitvijo upokojitvenih pogojev. Kadar zaposleni doseže upokojitvene pogoje in se upokoji, se mu posebne pokojninske ugodnosti izplačajo v obliki instrumentov iz 10. točke prvega odstavka tega člena, pri čemer zanje velja petletno obdobje zadržanja.
(6)
10. in 12. točka prvega odstavka tega člena in prejšnji odstavek se ne uporabljajo za:
1.
borznoposredniško družbo, kadar vrednost njenih bilančnih in zunajbilančnih sredstev v štiriletnem obdobju tik pred danim poslovnim letom v povprečju znaša 100 milijonov eurov ali manj;
2.
posameznika, čigar letni variabilni prejemki ne presegajo 50.000 eurov in ne obsegajo več kot četrtine skupnih letnih prejemkov tega posameznika.
(7)
Ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka lahko agencija zniža prag iz navedene točke pod pogojem, da je to primerno ob upoštevanju narave in obsega dejavnosti borznoposredniške družbe ter njene notranje organizacije in, kadar je ustrezno, značilnosti skupine, ki ji pripada.
(8)
Za določitev razredov instrumentov, ki izpolnjujejo pogoje iz tretje alineje 10. točke prvega odstavka tega člena in določitev morebitnih alternativnih ureditev iz 11. točke prvega odstavka tega člena, se upoštevajo delegirane uredbe Komisije, sprejete na podlagi osmega odstavka 32. člena Direktive 2019/2034/EU.
(9)
Za poenostavitev in dosledno izvajanje šestega in sedmega odstavka tega člena se glede na obseg spoštovanja teh smernic, ki ga določi agencija, uporabljajo tudi smernice EBA, izdane po posvetovanju z ESMA in na podlagi devetega odstavka 32. člena Direktive 2019/2034/EU.