Uredba o shemah neposrednih plačil

Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do podpore za zelenjadnice, če:

prideluje zelenjadnice na prostem ali v zavarovanem prostoru;

ima na površini, za katero uveljavlja podporo za zelenjadnice, eno ali več vrst zelenjadnic s povprečno gostoto setve ali sajenja prisotno najmanj 60 dni, nepretrgoma ali v največ dveh delih, v obdobju od datuma oddaje zbirne vloge za tekoče leto v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, do 15. oktobra tekočega leta;

skupna ugotovljena površina, za katero uveljavlja podporo za zelenjadnice, znaša vsaj 0,3 ha;

ugotovljena upravičena površina kmetijskega gospodarstva v skladu s točko (b) prvega odstavka 10. člena Uredbe 1307/2013/EU znaša najmanj 1 ha;

najmanjša ugotovljena upravičena površina kmetijske parcele, za katero uveljavlja podporo za zelenjadnice, znaša vsaj 0,1 ha.

Kot zelenjadnice iz tega člena se štejejo brokoli, cvetača, čebula, česen, črni koren, drobnjak, endivija, feferoni, fižol, hren, jajčevci, vrtne buče oziroma bučke (jedilne), navadna buča (jedilna), kitajsko zelje, kolerabica, korenček in korenje, kumare in kumarice, motovilec, ohrovt (brstični, glavnati, listnati), sladka paprika, paradižnik, pastinak, peteršilj, por, radič, rdeča pesa, redkvica, rukola, sladki krompir, solata, šalotka, špinača, novozelandska špinača, topinambur, vrtna kreša, zelena (belušna, gomoljna), zelje (rdeče, belo), zimski luk, bob, čičerika, leča, blitva, redkev (razen oljna in meliorativna redkev), šparglji, artičoka, kardij, rabarbara, grah, lubenice, melone, sladki komarček in regrat.

Nosilec kmetijskega gospodarstva ni upravičen do podpore za zelenjadnice za površine mešanih posevkov zelenjadnic in drugih kmetijskih rastlin.

Nosilec kmetijskega gospodarstva ni upravičen hkrati do podpore za zelenjadnice in do podpore za strna žita za isto kmetijsko površino za tekoče leto.

Prisotnost zelenjadnic iz druge alineje prvega odstavka tega člena pomeni posejano ali posajeno zelenjadnico. Šteje se, da se prisotnost zelenjadnice zaključi z datumom začetka spravila zelenjadnice, če se pobira kot celotna rastlina, oziroma z datumom zaključka spravila, če se pobira le del zelenjadnice ali plodov in je zelenjadnica še vedno v fazi tehnološke zrelosti. Datumi prisotnosti zelenjadnice se navedejo na obrazcu »Prijava zelenjadnic in obdobij prisotnosti« iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike. Navedeno obdobje se šteje kot obdobje obvezne prisotnosti zelenjadnice, ki traja najmanj 60 dni. Če je setev ali sajenje opravljeno pred datumom vložitve zbirne vloge za tekoče leto, se 60-dnevno obdobje prisotnosti iz druge alineje prvega odstavka tega člena začne šteti z datumom vložitve zbirne vloge za tekoče leto. Če se 60-dnevno obdobje prisotnosti iz druge alineje prvega odstavka tega člena zagotavlja v dveh delih, je rok setve ali sajenja zelenjadnice za drugi del obdobja za uveljavljanje podpore za tekoče leto 30. september tekočega leta.

Ne glede na drugo alinejo prvega odstavka tega člena poteka obdobje prisotnosti zelenjadnic iz druge alineje prvega odstavka tega člena za leto 2020 od 24. februarja 2020 do 15. oktobra 2020. Šestdesetdnevna prisotnost zelenjadnic iz petega odstavka tega člena se začne šteti z datumom setve ali sajenja zelenjadnice, kljub temu da je setev ali sajenje zelenjadnice opravljeno pred datumom vložitve zbirne vloge posameznega nosilca kmetijskega gospodarstva.

Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki uveljavlja podporo za zelenjadnice za skupno prijavljeno površino več kot 5 ha zelenjadnic, mora biti za tekoče leto prijavljen v register obratov v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in izkazati obseg pridelave zelenjadnic z računi o prodaji zelenjadnic, izdanimi v skladu s predpisi, ki urejajo davek na dodano vrednost. Iz računov o prodaji zelenjadnic morajo biti razvidni podatki o pridelovalcu, kupcu in o količini prodanih zelenjadnic. Računi se oddajo kot priloga zbirne vloge na način, določen v predpisu, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.

Ne glede na prejšnji odstavek nosilec kmetijskega gospodarstva lahko izkaže obseg pridelave zelenjadnic tudi z:

računi o najemu skladiščnega prostora za skladiščenje svojih pridelkov zelenjadnic, iz katerih je razvidna skladiščena količina zelenjadnic, ki jih odda kot prilogo zbirne vloge na način, določen v predpisu, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, oziroma

izjavo o predvidenih količinah zelenjadnic, ki jih skladišči v lastnih skladiščnih kapacitetah za zelenjadnice, ki jih nosilec kmetijskega gospodarstva navede v zbirni vlogi na način, določen v predpisu, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, in izkaže njihov obseg pridelave z računi o prodaji zelenjadnic iz prejšnjega odstavka, ki jih odda kot prilogo zbirne vloge na način, določen v predpisu, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.

Obseg pridelave zelenjadnic iz sedmega in osmega odstavka tega člena, glede na skupno prijavljeno površino zelenjadnic, mora pri pridelavi:

dveh ali več vrst zelenjadnic predstavljati vsaj 50 % povprečnega hektarskega pridelka zelenjadnic skupaj;

ene vrste zelenjadnice predstavljati vsaj 50 % povprečnega hektarskega pridelka ene vrste zelenjadnice;

dveh ali več vrst zelenjadnic, kjer so na več kot 50 % skupne površine zelenjadnic špinača, motovilec, česen, fižol, radič, špargelj, bob ali grah, predstavljati vsaj 25 % povprečnega hektarskega pridelka zelenjadnic skupaj;

dveh ali več vrst zelenjadnic, kjer so na več kot 50 % skupne površine fižol, špargelj, bob ali grah, predstavljati vsaj 15 % povprečnega hektarskega pridelka zelenjadnic skupaj;

dveh ali več vrst zelenjadnic, kjer so na več kot 80 % skupne površine fižol, bob, šparglji ali grah, predstavljati 50 % povprečnega hektarskega pridelka fižola, boba, špargljev ali graha.

dveh ali več vrst zelenjadnic, kjer je hren na več kot 50 % skupne površine zelenjadnic oziroma je hren edina prijavljena zelenjadnica, predstavljati vsaj 10 % povprečnega hektarskega pridelka zelenjadnic skupaj;

dveh ali več vrst zelenjadnic, kjer čičerika oziroma leča predstavljata več kot 50 % skupne površine zelenjadnic oziroma sta čičerika ali leča edini prijavljeni zelenjadnici, predstavljati vsaj 4 % povprečnega hektarskega pridelka zelenjadnic skupaj.

Povprečni hektarski pridelek ene vrste zelenjadnice iz prejšnjega odstavka se za namen tega člena izračuna kot povprečje povprečnih letnih hektarskih pridelkov ene vrste zelenjadnice zadnjih petih let, iz objavljenih podatkov Statističnega urada Republike Slovenije, pri čemer se izloči leto z najvišjim in najnižjim hektarskim pridelkom ene vrste zelenjadnice. Če podatek o povprečnem letnem hektarskem pridelku ene vrste zelenjadnice za vseh pet let ne obstaja, se povprečje izračuna iz preostalih podatkov zadnjih petih let, ki so na voljo. Izračunani povprečni hektarski pridelek ene vrste zelenjadnice iz tega odstavka je določen v prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe.

Če pridelovalec prideluje zelenjadnico, za katero Statistični urad Republike Slovenije ne objavlja podatka o povprečnem letnem hektarskem pridelku iz prejšnjega odstavka, se zanjo upošteva izračunani podatek o povprečnem hektarskem pridelku zelenjadnic skupaj. Prav tako se podatek o povprečnem hektarskem pridelku zelenjadnic skupaj upošteva pri pridelavi dveh ali več vrst zelenjadnic. Povprečni hektarski pridelek zelenjadnic skupaj iz tega odstavka je izračunan kot povprečje povprečnih hektarskih pridelkov posameznih vrst zelenjadnic iz prejšnjega odstavka in je določen v prilogi 4 te uredbe.

Ne glede na enajsti odstavek tega člena in prejšnji odstavek se pri naslednjih zelenjadnicah upošteva povprečni hektarski pridelek, določen v prilogi 4 te uredbe: pri zelju 25 t/ha, solati 15 t/ha, papriki 20 t/ha, čebuli 15 t/ha, bobu 1,5 t/ha in fižolu 1 t/ha.

Za nosilce KMG, vključene v ekološko pridelavo zelenjadnic, se upošteva 50 % nižji povprečni hektarski pridelek ene vrste zelenjadnice, kot je določen v prilogi 4 te uredbe, in 50 % nižji povprečni hektarski pridelek zelenjadnic skupaj, kot je določen v prilogi 4 te uredbe. Pri tem se za nosilce kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v ekološko pridelavo zelenjadnic, štejejo nosilci kmetijskih gospodarstev, ki imajo certificirano ekološko pridelavo zelenjadnic za leto oddaje vloge za izplačilo podpore za zelenjadnice.

Razen računov iz sedmega in osmega odstavka tega člena lahko nosilec kmetije, na kateri ima eden izmed članov kmetije dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti za predelavo zelenjadnic, izkaže obseg pridelave zelenjadnic iz sedmega in osmega odstavka tega člena s prejetimi računi in z evidencami o lastnih količinah pridelanih in predelanih surovin ali z drugimi dokazili, ki vsebujejo podatke o okvirnih količinah in poreklu surovin, ki jih je dolžan voditi nosilec dopolnilne dejavnosti in jih je treba hraniti deset let od poslovnega dogodka ter mora biti zanje zagotovljeno oštevilčenje po časovnem zaporedju vseh prejetih računov oziroma dokazil, ločeno za surovine s kmetije in drugih kmetij, v skladu s predpisom, ki ureja dopolnilno dejavnost. Podatke na kraju samem preveri Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (v nadaljnjem besedilu: IRSKGLR). Zapisnik IRSKGLR, iz katerega je razvidna okvirna količina lastne surovine zelenjadnic, ki se predeluje pri dopolnilni dejavnosti na kmetiji, se šteje kot dokazilo o obsegu zelenjadnic.