Pravilnik o kakovosti in označevanju medu

2026-01-0811

Na podlagi četrtega odstavka 9. člena in drugega odstavka 10. člena Zakona o hrani (Uradni list RS, št. 100/25) ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdaja

Pravilnik o kakovosti in označevanju medu

(vsebina)

Ta pravilnik določa pogoje in merila za kakovost medu, razvrščanje in poimenovanje medu ter način označevanja medu v skladu z Direktivo Sveta 2001/110/ES z dne 20. decembra 2001 o medu (UL L št. 10 z dne 12. 1. 2002, str. 47), zadnjič spremenjeno z Direktivo (EU) 2024/1438 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o spremembi direktiv Sveta 2001/110/ES o medu, 2001/112/ES o sadnih sokovih in nekaterih podobnih proizvodih, namenjenih za prehrano ljudi, 2001/113/ES o sadnih džemih, želejih, marmeladah in sladkani kostanjevi kaši, namenjeni za prehrano ljudi, ter 2001/114/ES o nekaterih vrstah delno ali v celoti dehidriranega konzerviranega mleka za prehrano ljudi (UL L št. 2024/1438 z dne 24. 5. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2001/110/ES).

(med)

Med je naravna sladka snov, ki jo izdelajo čebele Apis mellifera iz nektarja cvetov, izločkov živih delov rastlin ali izločkov žuželk, ki sesajo rastlinski sok na živih delih rastlin, ki jih čebele zberejo, predelajo s pomešanjem z določenimi lastnimi snovmi, shranijo, posušijo in pustijo dozoreti v satju.

(razvrščanje in poimenovanje medu)

Med se razvršča in poimenuje:

glede na izvor kot:

cvetlični med ali nektar, ki je pridobljen iz nektarja cvetov;

med iz mane ali gozdni med, ki je pridobljen predvsem iz izločkov žuželk (Hemiptera) na živih delih rastlin ali izločkov živih delov rastlin;

glede na način pridobivanja oziroma predstavitve kot:

med v satju, ki ga čebele hranijo v novo zgrajenem satju brez zalege ali v tankih osnovnih ploščah satja iz čistega čebeljega voska in se daje v promet v celih pokritih satih ali kot del teh satov;

med s satjem ali deli satja v medu, ki vsebuje enega ali več kosov satja v medu;

»samotok« (odtočeni med), ki je pridobljen z iztekanjem medu iz odkritih satov brez zalege;

točeni med, ki je pridobljen s centrifugiranjem odkritih satov brez zalege, in

prešani med, ki je pridobljen s stiskanjem satov brez zalege, z ali brez uporabe zmerne toplote, ki ne presega 45 °C.

Poleg medu iz prejšnjega odstavka je za industrijsko uporabo ali kot sestavina v drugih živilih, ki se nato predelajo, primeren tudi med, ki se poimenuje pekovski med. Pekovski med ima lahko tuj ali neznačilen okus ali vonj ali začenja fermentirati oziroma je že fermentiral ali je bil pregret ali je pridobljen tako, da se pri odstranjevanju tujih anorganskih ali organskih primesi odstrani tudi znaten del cvetnega prahu.