34. člen
(drugo ravnanje z živimi osebki živalskih vrst)
(1)
Če ravnanje na način iz prejšnjega člena ni mogoče, upravni organ odloči o:
(2)
Upravni organ odloči o izpustitvi živih osebkov živalskih vrst v naravo, če:
(3)
Upravni organ odloči o oddaji živih osebkov živalskih vrst v ujetništvo v nekomercialne namene, če:
(4)
Upravni organ odloči o oddaji živih osebkov živalskih vrst raziskovalcem in raziskovalnim organizacijam, če se po opravljenem veterinarskem pregledu ugotovi, da jih ni mogoče pozdraviti, oziroma ni osebe, ki jih lahko trajno prevzame v oskrbo. V tem primeru jih lahko upravni organ preda v uporabo za raziskovalne namene v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje za zaščito živali pri poskusih.
(5)
Upravni organ odloči o prodaji živih osebkov živalskih vrst v komercialne namene gojitelju, če ni kršil predpisov, ki urejajo varstvo prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, ter ima dovoljenje iz 28. člena te uredbe.
(6)
Upravni organ odloči o prodaji živih osebkov živalskih vrst pod pogoji, da:
(7)
Upravni organ odloči o usmrtitvi v skladu s predpisi, ki urejajo usmrtitev, izjemoma in samo, če z živimi osebki živalskih vrst ni mogoče ravnati na enega od načinov iz 1., 2., 3., 4. ali 5. točke prvega odstavka tega člena. Mrtvi osebki živalskih vrst se lahko podarijo muzeju, raziskovalcem ali raziskovalnim organizacijam, razen če s predpisi, ki urejajo varstvo prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, ni drugače določeno. Če za mrtve osebke živalskih vrst ni zanimanja, se uničijo v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarstvo.
(8)
Razen v primeru iz prejšnjega odstavka mora upravni organ pred odločitvijo o načinu ravnanja iz tega člena predhodno pridobiti mnenje strokovnega organa o načinu ravnanja z osebki živalskih vrst. Upravni organ se lahko posvetuje z organom države izvoza ali ponovnega izvoza ali z drugo mednarodno organizacijo.