26. člen
Delovni čas, odmori in počitki
Delovni čas, traja največ 40 ur tedensko.
Delavec ima med dnevnim delom pravico do odmora, ki traja 30 minut, ki se mu všteva v delovni čas, dokler tako določa zakon.
V primeru neenakomerne razporeditve delovnega časa poslovodni organ določi dolžino odmora ustrezno dolžini dnevnega delovnega časa.
Dnevni delovni čas se lahko praviloma deli le na dva dela.
Delavec se pravici do odmora med delovnim časom, dnevnega in tedenskega počitka ne more odpovedati.
Zaradi prerazporeditve delovnega časa med letom ne sme biti presežen povprečni tedenski fond ur v koledarskem letu.
Če kljub prerazporeditvi delovnega časa pride do presežka ur, le te delavec izkoristi v tekočem letu oziroma najkasneje, do konca maja naslednjega leta. Kolikor delavcu ni omogočeno izkoristiti presežka ur mu je delodajalec dolžan izplačati odškodnino za opravljene ure.
Delodajalec je dolžan sprotno voditi evidenco o številu in izrabi presežnih ur.
Delo prek polnega delovnega časa lahko traja največ 8 ur na teden, ali 20 ur na mesec, ali 180 ur na leto. Delavcu ni mogoče odrediti dela v podaljšanem delovnem času, če bi to ogrozilo njegovo zdravje ali če se ugotovijo upravičeni razlogi za njegovo odklonitev.