Uredba o državnem lokacijskem načrtu za hitro cesto na odseku Koper – Izola

Z zasaditvami na območju predvidenih posegov je treba zagotoviti:

Nove zasaditve se v največji možni meri navezujejo na obstoječo vegetacijo. Za zasaditve se uporabijo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev, z upoštevanjem vegetacijskih značilnosti in rastnih razmer posameznih mikrolokacij, kar še zlasti velja za območje »Izolskega amfiteatra«. Nove skupine drevnine in ureditve morajo biti v skladu z obstoječim krajinskim vzorcem. Izjema je mestni prostor Kopra in Izole, kjer se uporabi bolj parkovna zasaditev: drevoredi ob hitri cesti in ob priključni cesti, živice na območju stanovanjske pozidave, simetrična ureditev otokov v krožiščih.

Celovito urejanje urbane opreme in zasaditve se izvede v okviru preureditve sedanje štiripasovne ceste v mestnem območju Kopra (območje posebnih ureditev): obcestne zasaditve se uredijo skladno z urejanjem urbanih površin na obrobju hitre ceste; na ločilnem pasu se uredi korito širine 1 m in višine 70 cm, v katerega se zasadijo grmovnice (s pogojem, da se zagotovi občasno zalivanje).

Celovito zasnovana zasaditev je na območju priključka Izola: enostranski drevored pinij na desni strani obeh izvoznih krakov in dalje ob krožišču na Južni cesti; vrh nasutega »otoka« v pentlji priključnih cest se zasadi z gručo prosto rastočih pinij, pobočja pa s skupinami nizkih cvetočih grmovnic.

Zatravitev površin je vzdolž celotne trase hitre ceste (brežine nasipov in usekov ter druge površine med voziščem in varovalno ograjo, površine, ki bodo poškodovane med načrtovanimi posegi) in na ločilnem pasu.

Zgornje zaokrožitve in posneti robovi usekov in nasipov se zatravijo ali zasadijo z nižjimi grmovnicami oziroma z vegetacijo, ki oblikuje gozdni rob. Brežine usekov in nasipov se zatravijo in mestoma zasadijo z drevjem in grmovjem.

Odmiki grmovnic od roba cestišča so 3 m, odmiki dreves so 8 m. Košnja trave (vzdrževanje) je potrebna na oddaljenosti 2 m od roba cestišča. Sajenje skupin drevja in grmovnic je praviloma na območjih, kjer se v skupinah pojavlja že obstoječa vegetacija ter na območju večjih usekov in nasipov. Ob načrtovanju razmestitve in oblikovanja skupin drevnine se hkrati upoštevajo zakonitosti optičnega vodenja.

Na območju odstranjenega gozda (devijacija Istrske ceste in območje vhodnega portala na Koprski strani ter gozdna površina ob regulaciji potoka Pivol) se uredi nov gozdni rob s členjeno razmestitvijo sadik avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst.

Na območju nekdanje fašistične mučilnice je parkovna ureditev odprtih površin z ustrezno urbano opremo na podlagi posebnega projekta (območje posebnih ureditev).

Na spodnjem delu nasutja Šared se (od kote 130 m do kote 160 m nadmorske višine) zasadi avtohtona grmovna in drevesna vegetacija, tako da se okoliški gozd širi tudi na območje nasutja. Preostale površine nasutja, vključno z vmesnimi brežinami, se zatravijo in namenijo kmetijski proizvodnji.

Oporni zidovi se delno ozelenijo z avtohtonimi grmovnicami, plezalkami in prevešanimi lesnatimi rastlinami; zasaditve imajo tudi vlogo utrjevanja brežin. Zasaditve večjih opornih zidov (sidrani steni do območju obeh portalov predora Markovec, armiran zid od km 3.980 do km 4.060) so sestavina celovite ureditve območja portalov (območji posebnih ureditev – glej 17. člen te uredbe).

Zatravijo se površine v ločilnem pasu in vse površine v obcestnem prostoru, ki ne bodo utrjene z gradbenimi posegi in kjer ni predvidena zasaditev lesnatih rastlin. Največja območja zatravitev so na območjih, kjer trasa poteka po robu kmetijskih površin in se drevnina pojavlja le fragmentarno, v manjših skupinah. Za travne površine se skladno z ekspozicijo posameznih predelov uporabi travna mešanica za sončne lege, ki mora biti čim bolj odporna na onesnaženje tal. Travni mešanici naj se primeša seme cvetočih zelišč.

Vodnogospodarske ureditve se izvedejo po načelu sonaravnega urejanja, kar vključuje zasaditev avtohtone drevnine v drevesnem in grmovnem sloju in zatravitev obvodnega prostora.

Območja zadrževalnih bazenov se vključijo v širši prostor s pomočjo zasaditve, ki pa ne sme omejevati servisnega dostopa in izvajanja rednih vzdrževalnih del. Brežine zadrževalnih bazenov se zatravijo. Pri zasnovi zasaditve drevnine se uporabijo obstoječe skupine grmovne in drevesne vegetacije in zasadijo nove skupine, tako da se zmanjša vidna izpostavljenost bazena. Servisne ceste in dostopi do bazenov se izvedejo v makadamu, trase cest pa se čim bolj prilagodjo reliefu oziroma izvedejo s čim manjšimi nasipi in useki.

Na opuščenih delih sedanjega cestnega omrežja, priključnih ramp in odsekov drugih cest se odstrani utrjeno vozišče, območja se reliefno preoblikujejo in zatravijo oziroma zasadijo v skladu s krajinskimi značilnostmi prostora. Sanacija opuščenih cestnih odsekov in priključnih krakov na območju mesta Koper se izvede na podlagi posebnih ureditev skladno s programi Mestne občine Koper. Sanacija opuščenega cestnega odseka lokalne ceste Izola – Korte na območju nasutja Šared se vključi v oblikovanje reliefa in zasaditev skupaj z ureditvijo nasutja. Sedanje vozišče se delno uporabi za lokalno dovozno pot.

Vse ureditve, določene v tem členu, so prikazane v grafičnem delu državnega lokacijskega načrta, zvezek III. Ureditvena situacija, merilo 1:1000 in v značilnih prečnih profili – prilogi zvezka III.