Če se v mejnem ugotovitvenem postopku ne doseže soglasje med lastniki oziroma uporabniki glede posestne meje parcele, pozove uradna oseba, ki vodi postopek, prizadete lastnike oziroma uporabnike, da v 30 dneh sprožijo sodni postopek za ugotovitev posestne meje; če ti v navedenem roku ne sprožijo sodnega postopka, se meja ugotovi tako, da se prevzame iz podatkov obstoječega zemljiškega katastra.
Če se posamezni lastniki oziroma uporabniki ne odzovejo vabilu na mejni ugotovitveni postopek, pa je izkazano, da so vabilo prejeli, se ugotovi posestna meja na podlagi izjav navzočih lastnikov oziroma uporabnikov. V takem primeru pozove uradna oseba, ki vodi postopek, odsotne lastnike oziroma uporabnike, da v določenem roku v njegovih uradnih prostorih podpišejo ugotovitveni zapisnik; če pozvani ne podpišejo zapisnika, je treba postopati po določbah prejšnjega odstavka; če se pozvani ne odzovejo vabilu, se posestna meja ugotovi na podlagi izjav lastnikov oziroma uporabnikov, ki so sodelovali v mejnem ugotovitvenem postopku.
Če se na vabilo na mejni ugotovitveni postopek ni odzval nihče od povabljenih lastnikov oziroma uporabnikov pa je izkazano, da so vabilo prejeli, se posestna meja ugotovi tako, da se prevzame iz podatkov obstoječega zemljiškega katastra.
V primeru iz drugega stavka prvega odstavka in tretjega odstavka tega člena se na območju, kjer ni zemljiškega katastra, ugotovi posestna meja v približnem poteku in to s poizvedovanjem na kraju samem ali na kakšen drug način; če to ni mogoče, se posestna meja ne ugotovi.
Ugotovitev posestne meje na podlagi obstoječega zemljiškega katastra, na podlagi enostranskih izjav lastnikov oziroma uporabnikov ali pa na podlagi poizvedovanj na kraju samem v primerih iz prejšnjih odstavkov tega člena ne posega v lastninske in druge pravice lastnikov oziroma uporabnikov.