42. člen
(monitoring in drugi ukrepi)
Monitoring vplivov na okolje v času gradnje avtoceste odseka se izvaja na podlagi projekta monitoringa vplivov na okolje v času gradnje in obratovanja avtoceste odseka Maribor–Lenart, ki se izdala v okviru projekta PGD, PZI. Projekt mora vključevati usmeritve PVO. Zavezanec za izdelavo projekta monitoringa je investitor, zavezanec za izvajanje monitoringa v času gradnje je izvajalec gradbenih del. Monitoring izvaja od ministrstva pooblaščena organizacija. Investitor gradnje avtoceste ter nanjo vezanih ureditev mora zagotoviti celostni načrt monitoringa v času gradnje in po njej, ki obsega:
Monitoring med gradnjo avtoceste
Zagotoviti oziroma izvajati je treba:
-
nadzor in ukrepanje ob emisijah prahu z gradbenih površin,
-
monitoring onesnaženosti zraka s prašnimi usedlinami v času gradnje, ki obsega meritve skupne mase prašnih usedlin, vsebnost težkih kovin v prašnih usedlinah v okolici gradbišč, ki so stanovanjskim objektom najbližja in v okolici transportih poti, ki bodo potekale v bližini stanovanjskih objektov, ter preverjanje skladnosti imisijskih koncentracij z mejnimi vrednostmi po uredbi o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednosti snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94 in 52/02) in uredbi o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94, 68/96 in 109/01). Za izvedbo meritev prašnih usedlin so predlagane naslednje lokacije merilnih mestih:
b)
območje razcepa Dragučova (objekt Dragučova 19 ob rampi 1-pp 154),
c)
območje Pesniškega dvora, objekt Vosek 17 v km 1+000 levo,
d)
območje Pernica, objekt vosek 6c v km 2+600 desno,
e)
območje Močna, objekt Močna 14 na km 5+800 levo,
f)
območje Močna, objekt Močna 51 na km 6+135 desno,
g)
območje Močna, objekt Močna 34 b na km 6+210 levo,
h)
območje Zamarkova objekt Zamarkova 18 na km 7+060 desno.
-
izvajalec gradbenih del je dolžan zagotoviti, da se meritve onesnaženosti zrak izvajajo v času največje intenzivnosti gradbenih del v skladu s pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov obratovanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 71/00 in 99/01); enako velja za odpraševalne naprave prezračevalnih naprav v času gradnje pokritega vkopa,
-
v obliki občasnih meritev obratovalnega monitoringa kontrolo odpadnih voda iz tehnoloških objektov; kontrolo je treba izvajati na izpustih odpadnih voda iz objekta ali na izpustu iz zadrževalnika odpadnih voda,
-
monitoring podzemnih vod v vodnjaku V 9–Pernica 11, ki obsega fizikalno kemijske parametre v obdobju pripravljalnih del in času gradnje; vzorce je treba odvzeti pred pričetkom gradbenih del in nato v najmanj štirimesečnih intervalih pa pričetku del,
-
spremljati kvaliteto vode reke Pesnice, njenih pritokov, Perniškega jezera in jezera Pristava; analiza obsega fizikalno kemijske lastnosti vode (temperatura, pH, koncentracijo vodotopnega kisika, koncentracijo suspendiranih snovi, meritve motnosti, AOX in mineralna olja); meritve se izvajajo vsaj dvakrat letno v toku struge Pesnice na odvzemnem mestu PV1 na avtocesti v km 3+480 ter pod mostom glavne ceste G-I 3 v Močni,
-
monitoring onesnaženosti tal na območju Pesniškega dvora, Pernice in Zamarkove; opazovalni monitoring naj se izvaja vsaj dvakrat letno,
-
na življenjskih območjih ptic in dvoživk v času gnezditvene sezone ptic in paritvene sezone dvoživk ali ob njihovih selitvah (marec–april) izvesti dodatne varstvene ukrepe (postavitev začasnih zaščitnih ograj, prenašanje živali do mrestišč in podobno) in na gradbišču spremljati stanje na lokacijah od km 3+700 do km 5+550 in od km 7+200 do km 7+800,
-
izvedbo monitoringa za spremljanje stanja rib (distribucij, prisotnost vrst, velikost populacij) v vseh vodotokih
-
monitoring hrupa na naslednjih lokacijah:
i)
objekt Dragučova št. 19 ob rampi Pesnica–Lenart,
j)
objekt Vosek št. 17 v km 0+960 levo,
k)
objekt Vosek št. 6c v km 2+600 desno,
l)
objekt Vosek št. 1 v km 3+500 desno,
m)
objekt Močna št. 14 na km 5+800 levo,
n)
objekt Močna št. 51 v km 6+135 desno,
o)
objekt Močna št. 34b v km 6+210 levo,
p)
objekt Zamarkova št. 18 v km 7+040 desno
-
zaradi ugotavljanja posledic vibracij v času intenzivne gradnje zagotoviti vsaka dva dni vizualni nadzor naslednjih objektov:
q)
poslovni objekt Vosek 6d,
r)
stanovanjski objekt Vosek 6c,
s)
stanovanjski objekt Močna 50,
t)
stanovanjski objekt Močna 51.
Monitoring v času obratovanja avtoceste
Zagotoviti je treba:
-
izvajanje monitoringa kakovosti vode in sedimenta površinskih vod, ki obsega fizikalno kemijsko analizo in saprabiološko analizo (pH, koncentracijo vodotopnega kisika, koncentracijo suspendiranih snovi, meritve motnosti, kadmij, svinec, EOX, AOX in mineralna olja; meritve vode se izvedejo dvakrat letno v času srednjih pretokov Pesnice, preiskave sedimenta enkrat letno v zimskem obdobju; saprabiološka analiza pa na začetku obratovalnega obdobja in nato enkrat letno sočasno z vzorčenjem sedimenta,
-
spremljanje emisij odpadnih vod iz zadrževalnikov v skladu z določili veljavnih predpisov; vzorčenje se izvaja na časovno proporcionalni način, čas vzorčenja je 2 uri; pri načrtu programa vzorčenja je upoštevati tudi kriterije za projektiranje in gradnjo usedalnikov v primeru, ko so recepienti manjše reke in potoki,
-
izvedbo monitoringa za spremljanje stanja pedoloških značilnosti oziroma pedološko analizo strukture tal,
-
izvajanje kontrolnega in opazovalnega monitoringa za tla in rastline na območju Pesniškega dvora, Pernice in Zamarkove; opazovalni monitoring vključuje kvartalne meritve težkih kovin v tleh ter enkrat letno vsebnosti alifatskih ogljikovodikov, mineralnih olj in policikličnih aromatskih ogljikovodikov. V primeru, da se na osnovi rezultatov meritev in analize onesnaženosti tal in rastlin ugotovi poslabšanje razmer (poslabšanje stanja pred pričetkom obratovanja in povečanje obremenitev), je treba v obstoječi program monitoringa vključiti dodatne parametre ter povečati pogostost meritev in analize, s katerimi je možno ugotoviti vzroke za spremenjene razmere,
-
spremljati stanje dvoživk in sesalcev vzdolž inventariziranih migracijskih poti 1 krat letno v obdobju dveh let,
-
vsaj tri leta izvajati monitoring ribjih populacij v tistih vodotokih, kjer bodo potekala gradbena dela,
-
takoj po pričetku obratovanja avtoceste izvesti prve meritve hrupa v skladu s pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njihovo izvajanje ter rezultati monitoringa (Uradni list RS, št. 70/96); monitoring mora obsegati meritve ravni hrupa, preverjanje prometnega režima in uspešnosti omilitvenih ukrepov na naslednjih lokacijah:
u)
objekt Dragučova št. 19 ob rampi Pesnica–Lenart,
v)
objekt Vosek št. 17 v km 0+960 levo,
w)
objekt Vosek 9 v km 2+180 levo,
x)
objekt Vosek št. 6c v km 2+600 desno,
y)
objekt Vosek št. 1 v km 3+500 desno,
z)
objekt Vukovje št. 16 v km 4+500 levo,
aa) objekt Močna št. 14 na km 5+800 levo,
bb) objekt Močna št. 11 a v km 6+030 desno,
cc) objekt Močna št. 51 v km 6+135 desno,
dd) objekt Močna št. 34b v km 6+210 levo,
ee) objekt Zamarkova št. 18 v km 7+040 desno,
ff) objekt Zamarkova št. 14 v km 7+470 levo.
-
občasne meritve hrupa izvajati vsaj enkrat vsako peto koledarsko leto po pričetku obratovanja avtoceste,
-
zaradi ugotavljanja posledic vibracij ob začetku obratovanja opraviti pregled objektov neposredno ob trasi in njihovo stanje dokumentirati; vizualni pregled objektov je treba ponoviti po treh letih. Kolikor pri ponovljenih pregledih ni zaznati sprememb, se nadaljnje opazovanje opusti.
Pri določitvi točk monitoringa je treba smiselno upoštevati točke že izvedenih meritev ničelnega stanja v okviru priprave poročila o vplivih na okolje. V delih, kjer je to možno, je treba monitoring prilagoditi in uskladiti z drugimi obstoječimi rednimi državnimi ali lokalnimi spremljanji stanj kakovosti sestavin okolja. Pri fizičnih meritvah stanj posameznih sestavin okolja (tla, voda, zrak, hrup, živalstvo) je treba zagotoviti vsaj tolikšno število mest nadzora, da je mogoče pridobiti argumentirano informacijo o stanju posamezne sestavine okolja. Mesta spremljanja stanja sestavin okolja je treba zavarovati tako, da je omogočeno kontinuirano pridobivanje podatkov.
Poleg okoljevarstvenih ukrepov, določenih s to uredbo, je investitor dolžan zagotoviti dodatne ustrezne ukrepe na podlagi rezultatov monitoringa, ki so:
-
dodatne tehnične in prostorske rešitve,
-
dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve,
-
sanacije, povečanje kapacitete ali izgradnjo novih naprav,
-
spremembo rabe prostora in objektov,
-
drugi ustrezni ukrepi.