14. člen se spremeni tako, da se glasi:
"(1)
Kdor spremeni namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda na podlagi lokacijskega dovoljenja ali drugega upravnega akta ali če spremeni namembnost tega zemljišča brez takega akta zato, ker ta ni predpisan, ali pa v nasprotju s predpisi tako, da se to zemljišče ne uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, plača odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča.
(2)
Gradnja objektov za rejo govedi, konj, prašičev in drobnice s pripadajočimi objekti, gradnja gozdnih prometnic in dovoznih poti do gorskih in hribovitih predelov ter gradnja rastlinjakov se ne šteje za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda.
(3)
Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča se plača od površine zemljišča, ki je po lokacijskem dovoljenju določeno za gradnjo objekta in od površine zemljišča, ki je z lokacijskim dovoljenjem namenjeno za redno rabo objekta. Če gre za gradnjo objekta, predvidenega z zazidalnim načrtom, se šteje, da je za redno rabo objekta določeno vse zemljišče, ki po zazidalnem načrtu pripada objektu.
(4)
Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda se ne plačuje:
-
kadar gre za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda za potrebe JLA in za namene v okviru programa splošnega ljudskega odpora;
-
kadar se na zemljišču gradijo objekti zaradi obrambe pred poplavami;
-
kadar se na zemljišču gradijo objekti za urejanje vodnega režima z namenom, da se zagotovi varstvo pred škodljivim delovanjem voda in erozije, varstvo vodnih količin in zalog ter varstvo kakovosti voda;
-
kadar se na zemljišču gradijo objekti zaradi vzdrževanja naravnih vodotokov, vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi.
(5)
Odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda predpiše z odlokom občinska skupščina. Odškodnina se določi v znesku za kvadratni meter zemljišča ob upoštevanju lege in kakovosti zemljišč in ne sme biti manjša od 40 dinarjev. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije lahko valorizira ta znesek v skladu s splošnim gibanjem cen.
(6)
Občinske skupščine sklenejo na pobudo Zveze kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije dogovor o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda. Šteje se, da je dogovor sklenjen, ko ga sklene najmanj 40 občinskih skupščin. Če dogovor ni sklenjen oziroma ga ne sklenejo vse občinske skupščine v SR Sloveniji v roku petih mesecev, ko je bila dana pobuda za njegovo sklenitev, Skupščina SR Slovenije predpiše osnove in merila za določitev odškodnine za vse občine oziroma le za tiste, ki dogovora ne sklenejo.
(7)
Odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda odmeri v upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen za lokacijske zadeve. Če se odškodnina ne da odmeriti po tretjem odstavku tega člena, odmeri odškodnino upravni organ, pristojen za lokacijske zadeve, po tem ko je dobil mnenje občinskega upravnega organa, pristojnega za kmetijsko inšpekcijo.
(8)
Odškodnina se obračuna:
-
za gradnje, za katere se vloži vloga za lokacijsko dovoljenje oziroma priglasi dela, po višini, ki velja na dan, ko je bila vložena popolna vloga;
-
za gradnje, ki so bile zgrajene v nasprotju s predpisi in se legalizirajo, po višini, ki velja na dan, ko je bila vložena popolna vloga za legalizacijo gradnje;
-
za gradnje, ki so bile zgrajene v nasprotju s predpisi in jih mora investitor porušiti, v višini, ki velja na dan izdaje odločbe o obračunu odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda. Ko investitor poruši tako gradnjo in vzpostavi zemljišče v prejšnje stanje, se mu vrnejo nevalorizirana sredstva plačane odškodnine.
(9)
Brez potrdila o plačani odškodnini ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja oziroma dovoljenja za izkoriščanje rudnin, prav tako pa ne začeti gradnje na podlagi priglasitve."