Delavcu, kateremu ni mogoče trajno zagotoviti dela v organizaciji oziroma pri delodajalcu, preneha delovno razmerje po preteku 6 mesecev po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
V času iz prvega odstavka tega člena je delavec upravičen do nadomestila plače najmanj v višini, določeni v šestem odstavku 60. člena te pogodbe.
V primeru, da v skladu s sporazumom med delavcem in podjetjem preneha delavcu delovno razmerje pred iztekom šestmesečnega roka, je podjetje – družba dolžno v roku 15 dni po podpisu sporazuma izplačati delavcu celoten znesek neto nadomestila plače in plačati minimalne prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje.
Podjetje – družba je delavcu iz prvega odstavka tega člena, ki je bil v podjetju zaposlen več kot dve leti, dolžno izplačati odpravnino v višini najmanj polovice njegove osnovne plače za pretekli mesec, povečane z dodatkom za delovno dobo, oziroma povprečne plače za zadnje tri mesece, če je to zanj ugodneje, za vsako leto dela. Odpravnina mora biti izplačana najkasneje pri izplačilu zadnjega nadomestila plače.
V času odpovednega roka iz prvega odstavka tega člena je podjetje – družba dolžno omogočiti delavcu izrabo pripadajočega letnega dopusta, ki se plača po enakih kriterijih, kot če bi delal.
Delavca, ki je v času odpovednega roka doma, lahko delodajalec le izjemoma pokliče na delo in sicer, če z drugimi ukrepi ni možno zagotoviti nemotenega poslovanja.
Obvestilo, da se mora delavec v času iz prvega odstavka tega člena vrniti na delo, je treba delavcu vročiti v dopoldanskem poslovnem času delodajalca vsaj en dan pred nastopom dela.
Delavec, ki mu je prenehalo delo v organizaciji oziroma delodajalcu, ima pod enakimi pogoji prednostno pravico pri sklenitvi delovnega razmerja, če organizacija oziroma delodajalec v roku enega leta zaposluje nove delavce.