a)
Nobenemu delavcu, ne glede na dela in opravila, ki jih opravlja, in ne glede na plačilni razred ali izobrazbo, ni mogoče odrekati pravice do dajanja inovacijskih predlogov in do pravičnega nadomestila za uporabo inovacije.
b)
Kot inovacijo, pri kateri je delavec upravičen do nadomestila, se smatra:
1.
izum, ki je zaščiten v skladu z zakonom
2.
znak razlikovanja (model, vzorec in blagovna znamka), ki je zaščiten v skladu z zakonom
3.
tehnična izboljšava
4.
koristni predlog
Koristni predlog je vsaka rešitev, ki pomeni racionalizacijo izvajanja katerekoli funkcije v podjetju, a je v skladu z zakonom ne moremo šteti za izum, znak razlikovanja ali tehnično izboljšavo.
c)
Osnova za izračun nadomestila je čista gospodarska korist, ko jo podjetje ugotovi z izračunom ali oceno na osnovi razlike med stanjem pred inovacijo in po njej, in se izraža kot materialna ali nematerialna korist, zlasti pa v:
-
izračunljivem povečanju dohodka ali zmanjšanju izgube organizacije,
-
uvedbi novih izdelkov ali storitev,
-
povečanju obsega proizvodnje ali storitev,
-
izboljšanju kakovosti izdelkov ali storitev,
-
prihranku materiala, energije, delovnega časa in vseh drugih vrst stroškov,
-
boljši izrabi strojev, naprav, instalacij, orodij,
-
izboljšanju varstva pri delu, pogojev dela in varstva okolja,
-
povečanju ugleda organizacije.
d)
Višina nadomestila, ki ne more biti nižja od 3% čiste gospodarske koristi, je lahko odvisna tudi od:
-
stopnje inovativnosti (vrste inovacije),
-
stopnje obdelanosti in utemeljenosti inovacijskega predloga,
-
delovnega področja (del in nalog) avtorja inovacije,
-
drugih meril, ki jih določi organizacija v podjetniški kolektivni pogodbi ali v drugem splošnem aktu organizacije.
e)
Če zakon ne določi drugače, je delavec upravičen do nadomestila ves čas uporabe inovacij, a najdlje:
-
za izum 20 let (dodatni pogoj: trajanje zakonske zaščite),
-
za znak razlikovanja 7 let (dodatni pogoj: trajanje zakonske zaščite),
-
za tehnično izboljšavo 5 let,
-
za koristni predlog 1 leto.
Pri predlogih, kjer je gospodarska korist le ocenjena, je možno nadomestilo določiti v enkratnem znesku za celotno obdobje upravičenosti.
f)
Podrobnejša merila za priznavanje inovacij in določanje višine nadomestila se določijo v podjetniški kolektivni pogodbi ali drugem splošnem aktu organizacije, kjer se določijo tudi druge oblike spodbujanja in nagrajevanja inovativnosti, kot so na primer:
-
stimulacija prijavljenih idej,
-
nagrajevanje nerealiziranih inovacijskih predlogov
-
omogočanje dodatnega izobraževanja, ekskurzij, obiskov sejmov in razstav ipd.,
-
nagradni dopust inovatorjem,
-
nagrade realizatorjem inovacij.