7. člen
Finančne naložbe in terjatve
Dolgoročne finančne naložbe se v začetku izkazujejo po nabavni vrednosti, ki ji ustrezajo naložena denarna ali drugačna sredstva, dolgoročne terjatve pa z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin.
Terjatve iz prejetih vrednostnih papirjev se popravijo za zneske obresti oziroma donose, ki so izkazani v vrednostnem papirju in se nanašajo na bodoče obdobje.
Obračunane realne obresti in drugi donosi dolgoročnih finančnih naložb in terjatev, ki povečujejo vrednost teh terjatev in finančnih naložb, se obravnavajo kot samostojna terjatev. Donosi dolgoročnih finančnih naložb in terjatev se priznajo kot prihodki ob vnovčenju. Prevrednotenje (revalorizacija) dolgoročnih finančnih naložb in terjatev povečuje oziroma zmanjšuje vrednost teh terjatev in finančnih naložb ter stanje obveznosti do njihovih virov.
Obračunane realne obresti in drugi donosi kratkoročnih finančnih naložb in terjatev se priznajo kot prihodki ob njihovem vnovčenju. Kot obrestovanje se obravnava tudi prevrednotenje (revalorizacija) kratkoročnih finančnih naložb in terjatev. Prihodki oziroma odhodki se priznajo ob vnovčenju.
Popravek oziroma odpis terjatev, ki so bile priznane kot prihodki oziroma prejemki tekočega leta, zmanjšuje prihodke in prejemke tekočega leta. Popravek oziroma odpis drugih terjatev in naložb zmanjšuje ustrezno obveznost do virov teh sredstev.