3. člen
(pogoji za izvajanje posebnih programov in postopek njihovega ugotavljanja)
(1)
Če širjenja COVID-19 ni mogoče učinkovito zamejiti z izvajanjem splošnega presejalnega programa, lahko minister, pristojen za zdravje, po uradni dolžnosti ali na predlog ministrstva ali vladne službe iz drugega odstavka tega člena in na podlagi mnenja strokovne skupine iz petega odstavka 41. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20, 175/20 – ZIUOPDVE) (v nadaljnjem besedilu: strokovna skupina) določi, da se osebe iz prve, druge, tretje ali šeste alineje tretjega odstavka prejšnjega člena pred opravljanjem dejavnosti, osebe iz četrte alineje tretjega odstavka prejšnjega člena pred vstopom v tvegano okolje, potniki iz pete alineje tretjega odstavka prejšnjega člena pred vstopom v državo in osebe iz sedme alineje tretjega odstavka prejšnjega člena udeležijo posebnega programa, dokler traja neposredna nevarnost za širjenje COVID-19. Osebe iz prve do šeste alineje tretjega odstavka prejšnjega člena negativni izvid mikrobiološke preiskave na SARS-CoV-2 sporočijo pooblaščeni osebi iz tretjega odstavka tega člena.
(2)
Izpolnjevanje pogojev za izvajanje posebnih programov ugotavlja ministrstvo, pristojno za zdravje, po uradni dolžnosti za posebne programe, ki bodo potekali pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti, oziroma na predlog:
(3)
Minister, pristojen za zdravje, v primeru iz prejšnjega odstavka določi tudi pogostost udeležbe v posebnem programu, morebitne izjeme, ko udeležba določenih oseb v posebnem programu ni potrebna, pooblaščena oseba, ki se ji sporoči negativni izvid mikrobiološke preiskave na SARS-CoV-2, in datum naslednjega preverjanja obstoja neposredne nevarnosti za širjenje COVID-19.
(4)
Merila, na podlagi katerih ministrstvo, pristojno za zdravje, ugotavlja, ali obstaja neposredna nevarnost za širjenje COVID-19 iz prvega odstavka tega člena, so: