27. člen
(usmeritve za razvoj turizma in rekreacije v naravnem okolju)
(1)
Razvoj turističnih, športnih in rekreacijskih dejavnosti je treba usmerjati tako, da se bodo ohranjale naravne in kulturne kakovosti prostora ter preprečevali konflikti z drugimi rabami, predvsem s poselitvijo in kmetijstvom. Razvoj turizma naj temelji na naravnih in kulturnih kvalitetah občine. Turistična, športna in rekreacijska območja je treba infrastrukturno opremiti in jim zagotoviti razvojnim potrebam ustrezno velike servisne površine. Zaradi ohranjanja naravnih kakovosti naj se izvajanje posameznih športnih in rekreacijskih dejavnosti ustrezno omeji. Območja kopalnih voda smejo biti vzpostavljena le tam, kjer izpolnjujejo z zakonom predpisane kriterije.
(2)
Turistična infrastruktura naj se koncentrira v turističnih centrih v Novi Gorici, Solkanu, na Ajševici in Lokvah. V pomembnejša rekreacijska izhodišča z osnovno infrastrukturo, gostiščem, informacijsko točko in parkiriščem, naj se razvijejo Banjšice, Lokovec, Čepovan, Trnovo, Šempas, Dornberk in Branik.
(3)
Vinogradniška in kulinarična ponudba naj se razvija v naseljih južnega dela Vipavske doline, Braniku, Preserjah, Saksidu, Steskah, Budihnih, Zaloščah, Taboru, Potoku pri Dornberku, Dornberku, Dragi, Brdu, Prvačini in Gradišču nad Prvačino ter v naseljih severnega dela Vipavske doline, Oseku, Vitovljah, Šempasu, Ozeljanu, Šmihelu, Lokah in Kromberku, ki so povezana z vinskimi cestami. Naselja naj se razvijajo ob ohranjanju naselbinskih in drugih kulturnih kakovostih ter ob zagotavljanju prostorskih možnosti za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, povezanih s turizmom.
(4)
Športne in rekreacijske dejavnosti naj se razvijajo zlasti na Lijaškem polju s Panovcem, na Soči, Vogrščku, na Trnovski in Banjški planoti ter v dolini Branice s Krasom. Območja nižinskega dela občine naj bodo povezana s kolesarskimi potmi.
(5)
Območje Panovca z Lijaškim poljem naj se v povezavi z območjem ob Soči in Vogrščku razvije v glavno rekreacijsko cono širšega mestnega območja kot dodatna ponudba zabaviščnemu turizmu Nove Gorice. Na območju Panovca je potrebno urediti ustrezno rekreacijsko infrastrukturo in servisne dejavnosti, zlasti na vstopnih točkah, peš poti, otroška igrišča, parkirišče, gostinski objekt. Na območju Lijaškega polja naj se razvijajo alternativni športi kot so jadralno padalstvo, zmajarstvo, prosto plezanje, letenje z lahkimi in ultra lahkimi letali ter modelarstvo, konjeništvo, opazovanje ptic, s potrebnimi servisnimi objekti in površinami. Na površinah pod Ozeljanom naj se uredi igrišče za golf. Za obiskovalce je potrebno urediti območje izvira Lijaka, ki naj bo dostopno s peš in kolesarskimi potmi.
(6)
Ob Soči naj se razvijajo vodne in obvodne športno rekreacijske dejavnosti, predvsem kajakaštvo, in kopanje. Tudi območje ob Vogrščku naj se uredi za sprehode in rekreacijo ter se s peš in kolesarskimi potmi poveže z bližnjimi rekreacijskimi območji. Vodno akumulacijo severno od avtoceste, kjer vodna gladina ne niha, naj se uredi za kopanje in vodne športe, južno od avtoceste pa naj se ureditve za takšno dejavnost priredijo osnovnemu namenu vodnega zadrževalnika. Dejavnosti na in ob Vogrščku se smejo izvajati le tako, da ne škodijo kvaliteti vode v akumulaciji.
(7)
Na Trnovski in Banjški planoti naj se dopušča in spodbuja razvoj športno rekreacijske in turistične dejavnosti v povezavi z naravnimi in kulturnimi kakovostmi območja, ob skrbi za njihovo ohranjanje in s čim manjšimi posegi v prostor. Gradnja potrebne infrastrukture naj se usmerja na neizpostavljena območja, upoštevaje okoljske in naravovarstvene kriterije ter zahteve varstva kulturne dediščine. Posodablja naj se obstoječa turistična infrastruktura, zlasti smučišča. Uredijo in sanirajo naj se točke, kjer se ljudje že sedaj zbirajo, parkirišča, piknik prostori, razgledišča, pešpoti in tekaške proge. Ureditve morajo biti take, da ne ogrožajo virov pitne vode ter upoštevajo omejitve varstva narave. Upošteva naj se območje medveda. Pri zasneževanju smučišč se ne sme uporabljati sredstev za utrjevanje snega. Upoštevati je treba veliko požarno ogroženost območja zaradi pomanjkanja površinskih voda. Turističnih točk, ki omogočajo daljše zadrževanje večjih skupin ljudi, se ne sme urejati v neposredni bližini naravnih vrednot. Športna in rekreacijska ponudba Trnovske in Banjške planote naj bo dopolnjevana s ponudbo ekoloških in turističnih kmetij ter z etnološko dediščino območja. Zaradi lažjega varstva območja, upravljanja območja ter pridobivanja sredstev za razvoj območja, je potrebno ustanoviti regijski park Trnovski gozd.
(8)
Sakralni turizem naj se razvija v območju sakralnih centrov Sveta Gora in Kostanjevica, ki sta tudi pomembni dominanti nad mestnim prostorom. Za turistično dejavnost je potrebno bolje izrabiti tudi kulturne spomenike, kot sta gradova Rihemberg in Kromberk, Solkanski kamniti most in Laščakova vila v Rafutskem parku ter zanimiva lokalna posebnost, novi skupni trg obeh Goric pred železniško postajo.
(9)
Posebna oblika kulturno zgodovinske turistične dejavnosti naj se razvija na območjih Parka miru in Poti miru, po katerih je potekala Soška fronta v prvi svetovni vojni, na Sabotinu, Sveti Gori, Sveti Katarini, Škabrijelu in Danijelu. Ta območja se z območji parkov v zgornji Soški dolini in na Krasu lahko povezujejo v vsegoriški in čezmejni kulturno zgodovinski turistični kompleks.
(10)
Občina naj za razvoj turizma bolje izkoristi prednosti geografske lege, ki jih ponuja bližina velikih Italijanskih mest, predvsem Benetk, z mrežo letališč, Ronke, Benetke, Treviso.