Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Nova Gorica

Usmeritve za urbanistično in arhitekturno oblikovanje večjih in pomembnejših naselij celovito in podrobno podajajo urbanistični načrti.

Nova Gorica mora svojo identiteto iskati in utrjevati z ohranjanjem in negovanjem dediščine Ravnikarjeve urbanistične zasnove, dediščine urbanizma Moderne in Mediterana. V območju mesta, južno od ulice dr. Karla Lavriča in zahodno od Vojkove ceste, z izjemo Grčne, naj se ohranja in razvija morfološki vzorec javnih in poslovnih objektov ter stanovanjskih blokov v razklenjeni, prosto stoječi zidavi, z zračnimi razmiki vmesnih zelenih odprtih javnih prostorov. Na mestih križanja in spajanja najbolj intenzivnih tokov peš prometa naj se oblikujejo trgi. Potrebno je ohranjati in okrepiti bistvene komponente življenja mestnega središčnega prostora: travnik pred mestno hišo kot center Nove Gorice, nihanje med obema koncema Kidričeve ulice (v nadaljevanju: magistrala), zveza med Soško dolino in Krasom in v novih razmerah še zveza med centralno Slovenijo in Evropo. Magistrali je potrebno dati notranji mirnejši značaj in notranje življenje, zato naj bo hrbtenica peš in kolesarskega prometa. Na oba konca magistrale je potrebno umestiti programe, ki so za mesto posebnega simbolnega pomena in bodo generirali živahne tokove pešcev, zato mora biti magistrala posajena s senčnim drevjem in opremljena s centralnimi mestnimi funkcijami. Magistrala mora nuditi zaključen prostor pešca z močnimi gibanji v vseh smereh. Prometni pasovi morajo biti zožani. Robni prostori morajo zagotavljati udobne, široke in senčnate parkovne površine. S posebno pozornostjo mora biti kot udobna zelena preproga urejen travnik pred mestno hišo, osrednji mestni odprti prostor pred Mestno hišo. Magistrala se navezuje na ključne zelene komponente mesta. V zaledju travnika pred mestno hišo in žariščnega jedra mesta naj bo urejen osrednji mestni park. Z južnim iztekom magistrale naj se prehod nadaljuje v Panovec, primestni gozdni park. S severnim iztekom magistrale naj se prehod povezuje s podaljšanim parkom vile Bartolomei in naprej v zelene obronke pobočja Katarine. Posebno arhitekturno pozornost je potrebno posvetiti ključnim javnim objektom, vsem objektom vzdolž magistrale ter posameznim objektom, ne glede na njihovo vsebino, ki služijo kot prostorske orientacijske in organizacijske točke. Takšne točke se pojavljajo v vedutnih iztekih magistrale in ulice dr. Karla Lavriča, objekti pa v osi Erjavčeve ulice ob krožišču na Ronketu, kot vstopna točka v mestno jedro, ter v osi ulice Gradnikove brigade na vogalu podaljška te ulice z Vojkovo cesto. Arhitekturne rešitve za takšne objekte je potrebno pridobiti z javnim arhitekturnim natečajem. Posebno pozornost je potrebno nameniti dokončni ureditvi in oblikovanju prostora trga pred železniško postajo s celotno vzdolžno zeleno potezo ob meji, kjer se fizično najtesneje spajata in prelivata prostora dveh mest. Vse ureditve naj nudijo možnost udobnega gibanja pešca po vsem območju mesta. Pri prostorskem urejanju Solkana naj se posebno skrb nameni ohranjanju ambientalnih vrednot strnjenega historičnega jedra naselja. Pri prostorskem urejanju Kromberka naj se med območji sklenjene pozidave ohranja pasove vertikalnih zelenih klinastih prebojev v pobočje, skrb pa je potrebno nameniti tudi stopnjevanju centralnosti naselja z uvajanjem manjkajočih centralnih vsebin.

Dornberk naj ohranja razpoznavnost gručasto zasnovanega centralnega naselja južne Vipavske doline ob vznožju griča Čuklja, v zavihu reke Vipave, na razcepu primarnih komunikacijskih smeri regionalne ceste in železnice proti Ajdovščini in Krasu. V sklop naselja naj povezuje zaselke Brdo, Draga, Potok in Zalošče ter strnjeno naselje Tabor na dominantno izpostavljeni lokaciji na jugu, vendar roba naselja, ki ga v ravnici zavihka Vipave izrazito zariše potek železnice, s pozidavo ne sme preseči. Enako se rob mora ohraniti tudi na zahodnem delu naselja, med gričem Čukljo in Vipavo. Prepoznavnost kraja naj ohranja tudi vinogradniško obdelan grič Čuklja, ki naj ostane pretežno v primarni rabi. Oskrbne, zdravstvene, izobraževalne, verske, prometne in druge funkcije se organizirajo v tri ločene centre kraja. Prvi center se formira na starem Kampu ob cerkvi Sv. Danijela in telovadnici Partizan. Območje je potrebno enovito urediti in njegovo vlogo v kraju okrepiti. Drugi je šolski center na robu Čuklje, kamor naj se umešča dodatne programe izobraževanja in novo telovadnico. Tretji center se formira ob večstanovanjski gradnji na vzhodnem delu naselja v razcepu železnice, kjer so zdravstveni programi in druge oskrbne dejavnosti. Na širših območjih vseh treh centrov naj pretežna namembnost objektov ostaja stanovanjska. Opuščene in slabo vzdrževane stanovanjske objekte, predvsem stavbe ob glavni cesti pod Čukljo, je potrebno prenoviti, saj predstavljajo glavno fasado kraja in stanovanjski potencial. Posebno pozornost naj se nameni površinam za pešca. Za razvoj naj se izrabi predvsem prenova, brez širitve robov poselitve. Rob naselja se prilagodi le na jugovzhodu z izgradnjo obvozne ceste proti Krasu po južni strani železnice. Širitve stanovanjskih površin in umeščanje gospodarskih območij so mogoči v naselju Zalošče, ki pa za razvoj potrebuje osnovne oskrbne funkcije in komunalno opremo. Strnjeno naselje Tabor z naselbinsko dediščino naj prevzame izrazito turistično vlogo, kar zahteva turistično infrastrukturo in kvalitetno obnovo, skladno s kulturno varstvenimi smernicami. Zaselki Brdo, Draga in Potok naj ostanejo pretežno kmetijsko stanovanjska območja z manjšimi dopolnitvami. V njih naj se spodbuja gostinska ponudba, vezana na domačije. Naselja je treba opremiti z osnovno urbano opremo. Nove grajene strukture naj ne presegajo gabaritov obstoječih stavb. Dornberk se z Drago in Brdom lahko zliva v enovito naselje, med vsemi ostalimi naselji pa se morajo morfološke in ambientalne cezure ohranjati.

Šempas naj se razvija kot gravitacijski center celotnega poselitvenega roba Vipavske doline v vznožju Trnovske planote in v organsko celoto povezuje nize gručastih in razloženih naselij Osek, Ozeljan, Šmihel in Vitovlje, številne gručaste zaselke, samostojne domačije na prisojnih legah ter območja novejše razpršene stanovanjske gradnje. Družbene in oskrbne dejavnosti je potrebno nadgraditi do nivoja pomembnega lokalnega središča in zagotoviti zadostne površine za nova delovna mesta. Šempas se deli na morfološke enote Močila, Staro jedro, Jezero in Drašček. Južni rob Šempasa naj ostane jasno določen z robom intenzivno obdelanih kmetijskih zemljišč za nizom hiš južno od regionalne ceste. Proti zahodu, kjer staro vaško jedro preko zelenega klina prehaja v območje objektov družbenega značaja Močila s pokopališčem, šolo in igrišči, se kraj lahko širi z urbanimi zelenimi površinami za potrebe obstoječih programov. Proti vzhodu naj Šempas od Oseka ločuje pas vinogradov in kmetijskih površin. Na severnem robu, ki je delno oblikovan z zapirajoče orientirano robno stavbno strukturo, vzpostavljeno okoli notranje osi po pobočju, delno pa se odpira ob prometnicah v smeri proti severu, naj večja zelena območja med le delno izkoriščenimi stavbnimi zemljišči ostanejo v primarni rabi. V starem jedru s kvalitetno naselbinsko in arhitekturno strukturo naj se ohranja ambientalno kvalitetne javne prostore. Na območju novega centra ob glavni cesti je javne prostore potrebno oblikovati, jih rangirati po pomembnosti in namenu, sanirati razmerja med poljavnimi in javnimi prostori, jih prvenstveno nameniti pešcem ter urbano opremiti. Oživiti je treba manjše javne prostore posebnih ureditev, kjer so poleg kvalitetnih stavb evidentirane tudi kvalitetne drevesne zasaditve. Dodatne družbene in oskrbne dejavnosti naj se v starem jedru umeščajo v prenovljeno stavbno strukturo, v novem centru pa kot dopolnitve z večjimi objekti. Nova stavbna struktura drobnega merila se lahko gradi v vzhodnem delu, na območjih Jezero in Drašček, vendar naj ne presega gabaritov obstoječe stanovanjske strukture, vzpostavi pa naj nova kvalitetna razmerja med internimi, poljavnimi in javnimi prostor ter gradbene linije. Oblikovanje naj sledi avtohtonemu arhitekturnemu izrazu. Večja nova območja naj se urejajo fazno, z delitvijo na manjša območja, glede na intenzivnost razvojnih potreb. V zaselkih stanovanjsko kmetijskega značaja, se meje smejo spreminjati le z dopolnitvami obstoječih objektov. Zapolnitve naj sledijo v mikro prostoru uveljavljenemu morfološkemu vzorcu. Meje naselbinskih teles naj v čim večji meri ohranjajo razmerje z vegetacijo. Območje gospodarskih dejavnosti naj se locira južno od regionalne ceste, da ne bo imelo neposrednih negativnih vplivov na poselitev.

Grgar naj se razvija kot razpotegnjeno, delno obcestno in delno gručasto središčno naselje na ravninskem delu Grgarske kotline, ob pomembnih prometnih povezavah iz smeri Nove Gorice proti Banjšicam in Čepovanskem dolu, od koder gre navezava tudi na Trnovsko planoto. Robovi, ki definirajo naselje so na južni, zahodni in vzhodni strani jasno čitljivi, kvalitetni in taki naj se ohranjajo. Razvoj Grgarja naj se prilagaja strukturnemu prepletu starih naselbinskih jeder Britof v centru okoli cerkve, Dol na južnem kraku in Gorenja vas na zahodnem kraku naselja ter novejših območij linearne stavbne strukture med posameznimi jedri ali gručastih pozidav Breg proti vzhodu, Pod Goro v smeri proti Banjšicam in Novo mesto, razširjeno središče kraja. Nova stavbna struktura velikega merila ni sprejemljiva. Med naselbinskimi telesi naj se ohranjajo cezure nepozidanega prostora. Naselbinska telesa naj ohranijo tipično teksturo streh. Nujno je izoblikovanje centra naselja ter oblikovanje javnega prostora v celoti. Potrebno je sanirati središčni prostor naselja Britof, s cerkvijo kot vertikalnim prostorskim poudarkom in z radialno zasnovano strnjeno stavbno strukturo okoli nje, ter oblikovati neartikulirani javni prostor na območju Novega mesta. Oba je potrebno obravnavati skupno, a tako, da ločeni jedri ohranita lastno identiteto, tako v prostorskem kot programskem smislu. Mrežo cest v naselju je potrebno sanirati in opremiti primerno funkciji. Na tranzitnih regionalnih cestah je potrebno zagotoviti varnost, minimalizirati negativne vplive tranzitnega prometa, na vseh cestah pa ustrezno urbano opremo in standard za peš promet. Center je treba razvija predvsem s prenovo in dopolnitvami. V starih vaških jedrih Dol in Gorenja vas naj se izvaja prenova v pretežno stanovanjsko strukturo z dopolnilnimi programi. Sprejemljive so le dejavnosti, ki lahko uspešno živijo v stavbni strukturi obstoječih avtohtonih stavbnih tipov. Dovoljene so prenove, rast stavb ter dopolnilne gradnje. Novejše stanovanjsko območje Pod goro se lahko širi proti jugu, ohranja naj kvalitete umestitve v prostor, zlasti smer slemena hiš vzporedno s plastnicami. Ostane naj namenjeno stanovanjem s spremljajočimi programi. Območje Breg se lahko dopolni s stanovanjsko pozidavo z možnostjo delavnic. Morfološko mora območje ostati enovito. Grgar naj se razvija tudi z revitalizacijo naselja, s prenovo, rastjo stavb in dopolnilno gradnjo. Med posameznimi naselbinskimi sklopi je za dolgoročni razvoj relativno veliko površin ustreznih za pozidavo, predvsem v območjih Breg in Pod Goro.

Branik naj se razvija kot sestavljeno naselje posameznih starejših gruč ob robovih vzpetin in novejše strnjene ter obcestne pozidave. Ohranjajo se organizacijsko ločene morfološke enote v nizu ob regionalni cesti, Birsi z enotama Bizjaki in Birsi, Korp, Staro jedro ali Britof, Novo naselje pod Britofom, ki se preko Branice povezuje z enotami Vas, Tabor in Grad, naprej po cesti v smeri Spodnje Branice enota Zajči s Hmeljaki, Mesarji in Škrbiči ter Preserje severno nad Branikom. Vas dopušča še zaokrožitev stavbnih zemljišč proti severu, do zelenega pasu med naseljem in reko Branico. Stavbna zemljišča se zaokrožujejo še v Novem naselju ob prometnicah, intenzivnejši razvoj dopušča še dodatne stavbne površine. Osnovni javni prostori naselja ob šoli, pred cerkvijo na Britofu, pred pošto in ob kulturnem domu, ob gostišču Furlan, ter niz manjših ambientov na poti skozi Vas do gradu, naj se uredijo in oživijo tako, da se pomembne stične točke naselja sekvenčno pojavljajo in odpirajo, ne samo kot točke skoncentriranih raznovrstnih programov ampak tudi kot promenadna pot do gradu. Ureditev prometnih površin naj daje prednost pešcu in naj ima enotne urbane elemente. V Britofu naj se v zgornjem delu uredi javni prostor za parkirišča in park, v spodnjem delu pa je potrebno območje celovito urediti, tudi dograditi. Območje Vasi je potrebno obnoviti, dopolniti z individualno stanovanjsko pozidavo, ob promenadi parter programsko oživiti z dejavnostmi, ki so sprejemljive v obstoječi obodni stavbni strukturi. Območje ob gostilni Furlan naj se nadgradi v območje zelenega sistema naselja, v katerega se na sonaraven način s peš potmi vključi reko Branico. Grajski sklop kot posebna stavbna struktura Branika naj se s programsko oživitvijo razvija kot eden izmed nosilcev javnega življenja. Območja naj se ureja z enotnimi urbanistično arhitekturnimi zasnovami. Ostale naselbinske enote, Bizjaki, Birsi, Hmeljaki, Mesarji in Škrbiči, naj se razvijajo le v doseženih mejah kot samostojna ruralna naselja in se le v manjši meri širijo proti severu. V naseljih naj se poleg bivanja razvijajo še različne oblike kmetijske in storitvene dejavnosti. Pri širitvah in zapolnitvah stavbne strukture naj se ohranjajo pravila avtohtonega oblikovanja in naj ne presegajo obstoječih okoliških višinskih gabaritov, ohranjajo naj se kvalitetne prvine krajine v merilih, oblikah, naklonih in kritini streh. Zaselki naj se razvijajo pretežno z obnovo in prenovo stavbnega fonda. Preserje naj se zapolnjuje z individualno stanovanjsko gradnjo. Ohranja naj se cezurni gozd med Preserji in Zajči.

Čepovan naj se razvija tako, da ostane jasno čitljiva delitev na tri morfološka območja, Staro jedro, namenjeno bivanju ter družbenim in oskrbnim funkcijam naselja, Tovarno s proizvodnjo ter Močila z manjšim številom stanovanjskih hiš na severu. Severna in vzhodna meja naselja naj se ne spreminjata, širitev individualne gradnje naj se usmerja na zahodni del naselja, kjer naj se rob oblikuje z vzpostavljenim zapirajočim vzorcem poselitve. Javne prostore znotraj Starega jedra, na vozliščih poti, ob odcepu proti Lokovcu, ob gasilskem domu, ob cerkvi sv. Janeza Krstnika, zelen, z drevoredom poudarjen prostor med cerkvijo in pokopališčem, je potrebno nadgraditi prostorsko, z obodno stavbno strukturo, površinami za pešca, prometnimi površinami, in programsko, z dejavnostmi, ki so po vplivih na okolje primerne konceptu naselja ter merilu in značaju posameznih centralnih prostorov naselja. Dopolnitve stavbne strukture s stanovanjskimi objekti so možne na zahodnem delu naselja. Poenotene naj bodo z gabariti in strehami obstoječih stavb, sooblikujejo naj javni prostor, z upoštevanjem avtohtone arhitekture. Rob naj se oblikuje z zapirajočim obstoječim vzorcem, z usklajenimi, vzdolžnimi kubusi vzporedno s plastnicami. Območje Tovarna se lahko širi proti jugu, meja naj se oblikuje zapirajoče, po principu zniževanja stavbnih volumnov. Močila naj se zaradi varovanja vodnega vira ne širijo, dopustne so le manjše dopolnitve gradenj.

Trnovo naj se razvija tako, da ohranja podobo razpotegnjenega naselja manjših gruč, med seboj ločenih s presledki zelenih površin. Na severnem robu naj stavbna struktura v globino seže za širino enega niza stavb in se v zaledje širi le mestoma. Prav tako naj se princip ene globine ohranja tudi v zahodnem delu naselja, kjer so nad cesto še dopustne širitve stavbnih zemljišč. Južni rob naselja se s stavbnimi zemljišči v več krakih globoko spušča in dopušča dodatno stanovanjsko gradnjo, vendar naj ohranja gozdno travnate cezure med kraki stanovanjske gradnje. Javni prostor naj se oblikuje med obema izvornima naselbinskima jedroma in ob prometnici med njima. Prostor južno od ceste s cerkvijo, domom KS in šolo, je potrebno enotno oblikovati, s povezovanjem mikroambientov, podrejenih ambientu cerkve. Potrebna je obnova obeh izvornih naselbinskih jeder, ureditev površin za pešce z oblikovanjem dominantnega prostora ob cerkvi, medprostorov med posameznimi objekti ter urbana in tehnična oprema prostora. Pot za pešca je smotrno urediti krožno, po obstoječi poti cerkev–staro jedro Trnovo–spomenik–šola–staro jedro Volčiči–cerkev. Industrijski obrat ob cerkvi naj se seli, prostor pa nameni urbanim funkcijam. Območje centralnih dejavnosti se lahko dopolnjuje z novogradnjami, vendar naj ne presegajo volumnov objektov podobnih namembnosti in ne degradirajo centralnih ambientalnih prostorov. Ves prostor, namenjen poselitvi, znotraj cestnega obroča je dolgoročnega značaja in ga je potrebno urejati enovito. Manjše zapolnitve z novogradnjami so dopustne ob obstoječih hišah, tako da tvorijo gruče in ne presegajo gabaritov obstoječe pozidave. Na južnem delu naselja niso dopustne strukture velikega merila, ki bi pomembno presegle gabarite obstoječe. Južni in deloma tudi zahodni rob naselbinskih struktur, ki sta že presežena, je potrebno pri razvoju sanirati.

Prvačina naj se razvija tako, da se iz osrednjega zgoščenega dela ob križišču cest širi v tri krake, proti zahodu in vzhodu nižinski obcestni pas ob železniški progi z manjšo razpršeno gradnjo na konceh in močnejši krak, ki se dviguje v hribovit severni del s posameznimi avtohtonimi gručami, razraščenimi z novogradnjami. Južni rob naselja naj bo regionalna cesta, kot skrajna meja urbanih širitev. Meje ravninskega dela naselja na vzhodnem in zahodnem delu je potrebno oblikovati z načrtnim zgoščevanjem razpršene gradnje, kar hkrati predstavlja prostorske rezerve naselja. Širjenje stavbnih zemljišč preko vzhodnega in zahodnega roba ni dopustno. Severni rob ravninskega dela naj se ne spreminja. Območje poselitve na vzpetini ob Lažnivi poti naj ohrani zelene meje vzhodno in zahodno od obstoječih stavb, gručasto, z zelenimi prekinitvami, pa se lahko razvija proti severu. Ohranja naj se morfološka členitev v enote Dolanji konec, Pod Frato, Staro jedro, Železniška postaja, Goranji konec, Frjula, gospodarska cona in Lažnjiva pot. Potrebna je programska in prostorska revitalizacija vzpostavljenih središčnih prostorov, oprema z urbanimi elementi in nadgradnja sistema urbanih zelenih elementov z obnovo in ureditvijo drevoreda ter povezavo s parkom ob stari in novi šoli. Parterji stavb z vhodi iz javnega tržnega prostora naj bodo v čim večji možni meri javni. V staro jedro naj se umešča dejavnosti, ki lahko funkcionirajo v obstoječi stavbni strukturi, v novem jedru pa naj se ta oblikovno prilagodi potrebam družbenih ali oskrbnih dejavnosti. V Dolanjem in Goranjem koncu naj se območja razpršene gradnje sanirajo z zgostitvami s stanovanjskimi gradnjami, ki naj ohranjajo zelene cezurne pasove med posameznimi gručami. Višinski gabariti naj se ne presegajo, stavbna struktura naj se v čim večji meri umešča na že vzpostavljene gradbene linije. Enaki kriteriji glede oblikovanja gradenj, razen cezur, veljajo za dopolnitve stanovanjskih gradenj na območjih Pod Frato in Frjula, kjer so zemljišča večinoma že pozidana in so možne le manjše zapolnitve. Ohranjajo naj se kvalitetne prvine krajine z merili, obliko, naklonom in kritino streh. Na območju stanovanjske gradnje na Lažnivi poti naj se ohranja slemenska poselitev, višinski gabariti naj se ne presegajo. Območje za gospodarstvo naj se umesti na ravnico med železnico in regionalno cesto, ločeno od stanovanjskih območij.

Lokve, načrtovane kot lokalno središče Trnovske planote, se bodo razvijale kot turistično rekreacijsko naselje s ponudbo, ki bo nadgrajevala številne naravne danosti območja. Razvoj naj bo usmerjen predvsem v dograditev in razširitev območij in objektov turistične infrastrukture, kar vključuje umestitve prenočitvenih kapacitet, objekte gostinske in druge turistične dejavnosti, objekte za šport in rekreacijo ter dograditev komunalne opremljenosti naselja. V manjši meri se dopušča dopolnitev stanovanjske gradnje. Lokve naj ohranijo delitev v šest morfoloških enot, Krotna Vas, Center z gričem, Podskrilje, Voglarija, Gorenji konec in Pod Vrhom, ki jih delijo obsežne zelene površine. Temeljna struktura naselja z naštetimi jedri in zaselki, razpršenimi po kotlini, naj se nadgradi z zgoščanjem pozidave okoli posameznih gruč na način, da ne prekinjajo vedut, saj je za ohranjanje oblikovne podobe kraja vedutna prehodnost kotline nujna, še posebej v smeri S–J, kjer se pogledi stekajo iz z gozdom zaprtega prostora kotline vzdolž travnikov na njene robove. Zato naj se širitve umeščajo na robove kotline, od koder imajo območja nove vedutne poglede, sama pa obstoječih ne ovirajo. Okrog edine grajene dominante prostora, cerkvice svetega Antona Padovanskega na griču sredi naselja, naj se razvije osnovni javni prostor. Danes poleg cerkve obsega še šolo, večja gostinska objekta Poldanovec in Paradiso ter Škafarski dom in je centralno območje razvoja kraja, kjer naj se s prenovami in novogradnjami pod gričem s cerkvijo omogoča razvoj turistične dejavnosti. Pozidava v centru Lokev je lahko večjega merila, vendar se ne sme razrasti v zeleno pobočje okoli cerkvice, hkrati pa ne sme zapirati vedut vzdolž kotline. Oblikuje naj se ustrezne peščeve površine, lahko kot trg, zagotovi naj se urbana oprema, urejene prometnice, parkirišča, parkovne in rekreacijske površine. Območje Centra z gričem naj se zaradi občutljivosti uredi na podlagi arhitekturnega natečaja. S peš ureditvami naj se center poveže z območjem smučišča ter območji pešpoti Za zidom, urejenimi piknik prostori na robovih naselja ter razgledno točko pod vrhom. Ustrezno naj se vključi posamezna dominantna osamela drevesa. Starejše stanovanjsko območje Krotne vasi, zgoščeno v dve manjši jedri, z obsežnejšo površino počitniških hišic, se na robu naselja lahko dopolni s površino enoetažnih počitniških hiš. Zelene površine naj ostanejo najbolj pomemben element območja. Območje Voglarija na skrajnem zahodnem robu naselja se lahko gručasto dopolnjuje z novimi centralnimi programi, med njimi tudi z zdravstveno dejavnostjo. Višinski gabariti novih stavb naj ne presegajo gabaritov obstoječih. Območje posameznih individualnih hiš, tudi kmetij, na robu obsežne travnate vrtače v enoti Podskrilje se lahko razvija navznoter, z zgoščevanjem, s stanovanjskim programom po obodu. Gorenji konec, kjer so posamezne individualne hiše, pretežno kmetije, se lahko zgošča z dejavnostmi kmetij in bivanja. Na območju pretežno kmetijskih površin Pod vrhom, naj se na severnem razglednem previsu uredi piknik prostor, na območju ob centru pa se lahko umešča površine za turizem. Novogradnje za namen turizma ne smejo zakrivati kvalitetnih pogledov na grič in travnate krake naselja, zato naj bodo locirane ob rob gozda.

V manjših podeželskih naseljih je potrebno ohranjati identiteto naselja z obnovo važnejših objektov, z ohranjanjem morfološkega vzorca in tipologije gradnje, z zagotavljanjem zadostne količine zelenih in drugih odprtih javnih površin ter z ohranjanjem skladnega razmerja med odprtimi in grajenimi površinami v naselju.

Urbanistično oblikovanje posameznih prostorov znotraj naselij, ki so za oblikovanje javnega prostora posebej pomembni, se določi z javnim urbanističnim natečajem.

Kadar gre za večja območja širitev naselij, območja celostne prenove naselij, območja sanacije razpršene gradnje z vključevanjem le-te v obstoječe naselje ali z vzpostavljanjem novega naselja, se urbanistično oblikovanje določa z OPPN.