66. člen
(erozijska, plazljiva in plazovita območja)
(1)
Erozijska, plazljiva in plazovita območja, opredeljena s posebnimi predpisi, se varujejo v skladu z določili predpisov s področja upravljanja z vodami.
(2)
Na erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture ali dejavnosti oziroma prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem povzročile naravne nesreče ali povečale ogroženost prostora. Omogočiti je potrebno varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in z omejevanjem razvoja, sorazmerno s stopnjo nevarnosti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine. Gradnja objektov in izvajanje dejavnosti morajo biti usklajene z omejitvami iz področne zakonodaje.
(3)
Na erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih so dovoljeni vsi zaščitni ukrepi, ki služijo stabiliziranju terena. Pred izvedbo zaščitnih ukrepov je treba natančneje raziskati geomehanske lastnosti terena ter določiti potrebne zaščitne ukrepe.
(4)
Na erozijskih območjih je prepovedano:
-
poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
-
ogoljevanje površin,
-
krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
-
zasipavanje izvirov,
-
nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
-
omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
-
odlaganje in skladiščenje lesa in drugih materialov,
-
zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
-
odvzemanje naplavin z dna brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti, hudourniške struge, ter
-
vlačenje lesa.
(5)
Na plazovitem območju se v zemljišče ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin in ogrozila stabilnost zemljišča. Prepovedano je:
-
zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
-
poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
-
izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča, ter
-
krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(6)
Na območjih pogojno stabilnega ali labilnega in pretežno nestabilnega terena so novogradnje in druga večja zemeljska dela možna le na podlagi analize stabilnosti terena. Na območjih velikega tveganja mora biti načrtu za pridobitev gradbenega dovoljenja priložen geotehnični elaborat. Na območjih srednjega tveganja o priložitvi geotehničnega elaborata odloči odgovorni projektant gradbenih konstrukcij.
(7)
Za vse posege v erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih je potrebno pridobiti soglasje pristojnih služb.