Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu stanovanjska gradnja Gmajna 3

Obravnavano območje nima urejenega javnega kanalizacijskega omrežja. Ob jugovzhodnem robu območja se nahajajo odvodni jarki, ki odvajalo padavinske vode iz obravnavanega območja.

Kanalizacija na območju nove stanovanjske soseske se gradi v ločenem sistemu. Na območju A in B se izvede interno kanalizacijsko omrežje (ločen sistem) na katerega se priključijo vse stavbe.

Odvodnjavanje komunalne odpadne vode iz območja Gmajne 3 se bo izvajalo v dveh fazah. V 1. fazi se interna kanalizacija za odvod komunalne odpadne vode iz območja A gravitacijsko spelje v črpališče območja A. Iz črpališča do obstoječe mešane kanalizacije, ki poteka po Ulici Anke Salmič (do stanovanjske hiše Ulica Anke Salmič 71) se izvede nova tlačna kanalizacija za odvajanje komunalnih vod. Zaradi preobremenjenosti obstoječega mešanega kanala predvsem s padavinskimi vodami, se na primerni lokaciji izvede razbremenilnik visokih voda. V 2. fazi se interna kanalizacija za odvod komunalne odpadne vode iz območja B gravitacijsko spelje v črpališče območja B. Iz črpališča območja B do črpališča območja A, se vzdolž odvodnega jarka izvede nova tlačna kanalizacija za odvajanje komunalnih vod. Obstoječa mešana kanalizacija, ki poteka po Ulici Anke Salmič, se rekonstruira. Nova kanalizacija se izvede v ločenem sistemu (kanalizacija za odvajanje komunalnih odpadnih voda in kanalizacija za odvodnjavanje padavinskih voda). Rekonstrukcija obstoječega mešanega kanala se izvede pred priključitvijo območja B na javno kanalizacijsko omrežje.

V primeru, da rekonstrukcija mešanega kanala ne bo izvedena pravočasno, se lahko odvodnjavanje komunalne odpadne vode iz območja B uredi tudi z izgradnjo male čistilne naprave. Čistilna naprava se locira na parcelo namenjeno gradnji P37.

Pri dimenzioniranju kanalizacije za odvajanje komunalne odpadne vode se upošteva tudi naselje Loka, ki sedaj nima urejenega sistema odvajanja. Trasa kanalizacije za naselje Loka se načrtuje po cesti za naselje Loke v severnem delu območja.

Čiste padavinske vode iz streh objektov se obvezno spelje v rezervoarje deževnice, ki se vkopljejo v teren na parceli namenjeni gradnji stavbe. Viški čiste padavinske vode se v 1. fazi spelje v obstoječe odvodne jarke, v 2. fazi pa se speljejo v nov odvodni jarek s končno dispozicijo Mrtvi potok. Cestni prepust Mrtvega potoka na lokalni cesti LC 191151 Leskovec – Senuše – Veliki Trn – Arto se ustrezno rekonstruira (povečanje profila betonske cevi).

Na parceli namenjeni gradnji P37 je možno namesto stavbe zgraditi zadrževalnik padavinskih voda, ki se ga vkoplje v teren ali pa se uredi odprt zadrževalnik (jezero). Z zadrževalnikom se prepreči hipni odtok padavinskih voda v odvodnike.

V 2. fazi je načrtovan odvodni jarek vzdolž jugovzhodnega roba območja vse do Mrtvega potoka. Izpustna glava padavinske kanalizacije se oblikuje in vgradi v brežino vodotoka tako, da tok vode ne bo turbolenten in ne bo povzročal erozije korita potoka. Brežino utrditi tako, da je ob nastopu visokih voda preprečeno rušenje in spodjedanje brežine ter poglabljanje dna potoka. Za utrditev dna in brežin potoka se uporabijo naravni materiali.

Vse onesnažene padavinske vode iz cest, parkirišč in ostalih utrjenih povoznih površin, se pred izpustom v odvodne jarke, prečistijo v ustrezno dimenzioniranih lovilcih olj.

Javno kanalizacijsko omrežje se v največji možni meri izvede po javnih površinah.

Pri projektiranju črpališč je potrebno upoštevati veljavno standardizacijo in tipizacijo izvajalca javne službe, predvsem pri izbiri procesne opreme, daljinskega nadzora, izbire črpalk in dostopa do črpališča.

Celotni kanalizacijski sistem za odvajanje komunalne odpadne vode se predvidi iz cevovodov nazivne togosti SN 10.000 (ali 5.000) N/m2 brez nazivnega tlaka (PN 1), izdelane iz centrifugiranega poliestra po SIST EN 14 364. Kanalizacijske cevi so praviloma dolžine 6 m, ki imajo na eni strani montirano poliestersko spojko z EPDM tesnilom. Notranji zaščitni sloj cevi mora biti iz čistega poliestra, brez polnila in ojačitve, mora imeti minimalno debelino 1mm s ciljem doseganja tesnosti, kemijske in abrazijske obstojnosti in odpornosti na obrus pri visokotlačnem čiščenju.

Vsi kanalizacijski jaški se predvidijo iz armiranega poliestra in skladu s pravili stroke, veljavnimi predpisi in standardi. Največja razdalja med jaški je 50 m'. Uporabi se lahko tudi izdelki iz predizdelanih elementov, ki so skladni z veljavno zakonodajo, ki urejajo gradbene proizvode in so vodotesni.

Kanalizacijski jaški morajo biti vodotesni, lahki in morajo imeti dolgo življenjsko dobo. Morajo imeti možnost vgradnje na nepovozne (zelenice, površine namenjene pešcem in kolesarjem) in povozne površine, kjer morajo zdržati osne obremenitve do 600 kN.

Kanalizacijski jaški se izvedejo v skladu s pravili stroke, veljavnimi predpisi in standardi. Najmanjši premer jaška mora biti DN 1000 mm, vstopni element jaška pa najmanj DN 800 mm. Pokrove jaškov iz nodularne litine, praviloma okrogle oblike premera 600 mm, z napisom »KANALlZACIJA«, se predvidi glede na uporabo površine nad njimi, v vozišču se uporabijo povozni pokrovi z upoštevanjem ustrezne nosilnosti. Prenos obtežbe s pokrova na jašek oziroma utrjeno površino okoli jaška mora biti izveden skladno s tipom jaška in navodili proizvajalcev jaškov.

Pred dokončno izvedbo zasipa kanalizacije se izvede tlačni preizkus tesnosti cevovodov in jaškov po standardu SIST EN 1610 s strani pooblaščenega izvajalca. O začetku in koncu tlačnega preizkusa se obvezno obvesti izvajalca javne službe, kar potrdi z vpisom v gradbeni dnevnik. Rezultati tlačnih preizkusov se predajo izvajalcu javne službe najmanj 8 dni pred tehničnim pregledom.

Investitor oz. izvajalec del sta dolžna po končani gradnji kanalizacije naročiti pregled novozgrajene kanalizacije s kamero.

Podatki o pregledu se predajo izvajalcu javne službe najmanj 8 dni pred tehničnim pregledom. Posnetek s kamero mora biti opredeljen v tehničnem poročilu in popisu del.