5. člen
Navzočnost davčnih uslužbencev ene države na ozemlju druge države
1.
Na zaprosilo pristojnega organa ene države lahko pristojni organ druge države dovoli, da so davčni uslužbenci prve države navzoči pri opravljanju tistih delov davčnega nadzora v zaprošeni državi, ki so zanje pomembni.
2.
Zaprosila za dovolitev navzočnosti davčnih uslužbencev ene države pri opravljanju davčnega nadzora na ozemlju druge države se dajo v posebnih primerih. Zlasti se nanašajo na:
a)
primere, ko obstajajo znaki za čezmejne nepravilnosti ali izogibanje davkom;
b)
zapletene primere, v katerih je navzočnost davčnih uslužbencev zaželena;
c)
primere, v katerih se bliža potek roka zastaranja in v katerih bi navzočnost davčnih uslužbencev lahko pospešila nadzor;
d)
nadzore v okviru dogovorjenega dvostranskega ali večstranskega nadzora, vključno s sočasnimi davčnimi nadzori.
3.
Pristojni organ države prosilke predloži pisno zaprosilo za dovolitev navzočnosti davčnih uslužbencev. V zaprosilu je treba utemeljiti, zakaj je navzočnost davčnega uslužbenca zaželena, in na kratko opisati primer. Pristojni organ zaprošene države o zaprosilu odloči v najkrajšem mogočem času, a najpozneje v dveh mesecih po prejemu zaprosila.
4.
Pristojni organ zaprošene države sprejme vse odločitve v zvezi z opravljanjem davčnega nadzora. Pristojni organ zaprošene države obvesti pristojni organ države prosilke o podrobnostih nadzora.
5.
Pristojni organ zaprošene države lahko zavrne zaprosilo, pri čemer navede razloge za svojo določitev.