Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod M3/1 Ajdovščina–Šempeter pri Gorici

Na območjih najboljših kmetijskih zemljišč z velikim pridelovalnim potencialom in v gozdu mora biti delovni pas čim ožji.

Globina in način polaganja plinovoda M3/1 na najboljših kmetijskih zemljiščih se prilagodita tako, da je kmetijska proizvodnja po končani gradnji kar najmanj omejena. Gradbena in strojna dela pri gradnji plinovoda M3/1 se ne izvajajo v obdobjih najintenzivnejših kmetijskih opravil.

Nad plinovodom M3/1 se določi pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti širine 2,5 m na vsako stran od osi plinovoda M3/1. V tem pasu se ne sadijo rastline s koreninami, globljimi od 1 m, zemljišče se ne obdeluje globlje od 0,5 m, prav tako se ne postavljajo opore, potrebne v kmetijstvu in sadjarstvu.

Po zgraditvi plinovoda M3/1 se območje delovnega pasu na začasno uporabljenih kmetijskih zemljiščih povrne v enako stanje in kakovost, kakršna sta bila pred gradbenim posegom. Na mestih, kjer so prisotna zemljišča v zaraščanju, se vzpostavi travnik.

Pri prečkanju hidromelioracijskih območij v občinah Ajdovščina, Renče - Vogrsko in Šempeter - Vrtojba se plinovod M3/1 prilagaja sistemu hidromelioracij. Na melioriranih površinah se nadkritje nad plinovodno cevjo po potrebi poveča. Če se posega v hidromelioracijski sistem, se drenažne cevi prerežejo in po vgradnji plinovoda M3/1 obnovijo na celotnem delovnem pasu v kakovosti, kakršna je bila pred gradnjo. Med obratovanjem plinovoda M3/1 se zagotovi nemoteno delovanje hidromelioracijskega sistema.

Na območju deponij za začasno shranjevanje travne ruše se pred izvedbo omilitvenega ukrepa za metulja strašničinega mravljiščarja zagotovi evidentiranje ničelnega stanja kmetijskih zemljišč. Preprečiti je treba zbijanje tal med gradnjo.

Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena se plinovod M3/1 na območju obstoječih in načrtovanih trajnih nasadov izvede tako, da je omogočeno izvajanje tovrstne kmetijske dejavnosti.

Lastnikom se omogoči nemoten dostop do kmetijskih in gozdnih zemljišč med gradnjo plinovoda M3/1 in po njej.

Z rodovitno prstjo se ravna v skladu z določbami iz 57. člena te uredbe.

Globina vkopa plinovoda M3/1 skozi gozd je taka, da prenese obremenitve, ki nastajajo ob traktorskem spravilu in pri nakladanju lesa na tovorna vozila.

Sečnja v delovnem pasu plinovoda M3/1 naj bo selektivna, tako da se kar najbolj ohranijo srednje velika in velika drevesa. Rob preseka je valovit ter višinsko in vodoravno razčlenjen. Preprečiti je treba vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti. Sečnja gozda naj se opravi strokovno po odkazilu pristojne osebe zavoda za gozdove.

Posekano drevje in grmovnice se odstranijo z območja poseka ter uporabijo v skladu z dogovorom z lastnikom zemljišča. Če na strmejših predelih posekanih dreves ni mogoče spraviti iz gozda, se drevesa podrejo prečno na strmino ter se zaradi zaščitne in varovalne funkcije pustijo ležati v gozdu, da se preprečijo erozijski procesi.

Čas del v gozdovih se prilagodi tako, da ne moti ptic pri gnezdenju, drugih živali pa pri paritvi in vzreji mladičev. Dela v gozdovih se opravijo od začetka septembra do konca februarja.

Zunaj petmetrskega pasu na obeh straneh plinovoda M3/1 se do roba delovnega pasu pogozdijo vsa med gradnjo poškodovana gozdna zemljišča. Pas od 2,5 m do 5 m levo in desno od osi plinovoda M3/1 se lahko prepusti plodonosnim rastlinskim vrstam. Novi gozdni robovi se zasadijo z avtohtonimi grmovnicami in nižjimi drevesnimi vrstami s širokim ekološkim razponom in veliko obnovitveno sposobnostjo. Izvede se manj gosta zasaditev, ki ustvarja vegetacijski okvir in določa mejo vzdrževanja med obratovanjem. Vegetacijski okvir se zapolni s spontano zarastjo z nasemenitvijo iz okoliškega gozda (naravna sukcesija). Območja sanacije gozdnih površin so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve z gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim – listi št. 2.1.1–2.1.18.

Na območju začasnega poteka dela struge desnega pritoka potoka Lemovšček se ohrani obstoječi gozd v obsegu, kot je prikazano v grafičnem delu državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve z gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim, lista 2.1.14 in 2.1.15.

Po gradnji se začasno uporabljena kmetijska zemljišča in začasne dovozne poti do kmetij, kmetijskih in gozdnih zemljišč povrnejo v enako stanje in kakovost, kakršna sta bila pred gradbenim posegom, poškodbe na gozdnem drevju in gozdnih poteh ter začasnih gradbenih površinah se sanirajo, morebitna propadla drevnina se nadomesti, iz gozda se odstrani ves neporabljeni material in omogoči se nemoteno gospodarjenje z okoliškimi gozdovi. Travniške površine, ki so bile med gradnjo poškodovane, se ponovno zatravijo. Na območju deponij za začasno shranjevanje travne ruše se vzpostavi nadzor strokovnjaka pedologa nad izvedbo omilitvenega ukrepa za metulja strašničinega mravljiščarja, ki zagotovi vrnitev zemljišča v stanje pred izvedbo ukrepa. Nadzor strokovnjaka pedologa se zagotovi tudi na območju začasnih deponij za skladiščenje plinovodnih cevi med gradnjo.

Vsi posegi v gozdu se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje gozda, načrtuje pa jih Zavod za gozdove Slovenije.