Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1I)

Za 10.a členom se dodajo novo II. poglavje in novi 10.b do 10.d člen, ki se glasijo:

Če generalni direktor ugotovi nastop razlogov za zaostrene varnostne razmere zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih, poda pobudo ministru, pristojnemu za pravosodje, naj predlaga Vladi Republike Slovenije enega ali več začasnih ukrepov iz tega člena (v nadaljnjem besedilu: začasni ukrep), način njihovega izvrševanja in trajanje vsakega posameznega začasnega ukrepa.

Začasni ukrepi so:

opravljanje del in nalog pravosodnega policista s strani delavca uprave, ki je bil v preteklosti zaposlen na delovnem mestu pravosodni policist (10.c člen),

prekinitev prestajanja kazni zapora (10.č člen) in

odlog nastopa kazni zapora ali nadomestnega zapora (10.d člen).

Vlada Republike Slovenije z odlokom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ugotovi zaostrene varnostne razmere zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih ter določi vrsto in način izvršitve enega ali več začasnih ukrepov in trajanje njihove veljavnosti po določbah tega člena tako, da so ti glede na kadrovske oziroma prostorske težave v zavodih nujni, primerni in sorazmerni za varovanje življenja in zdravja varovanih oseb in varstvo njihovih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za zagotavljanje nemotenega dela v zavodih. Trajanje začasnih ukrepov se sme določiti za toliko časa, kolikor trajajo zaostrene varnostne razmere zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih, vendar najdlje za tri mesece.

Če zaostrene varnostne razmere zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih trajajo dlje kot tri mesece, Vlada Republike Slovenije z odlokom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, trajanje začasnih ukrepov na obrazložen predlog ministra, pristojnega za pravosodje, podaljša, vendar vsakič najdlje za tri mesece.

Generalni direktor mesečno preverja učinke začasnih ukrepov in druge okoliščine v zavodih, o ugotovitvah poroča ministru, pristojnemu za pravosodje, in predlaga spremembe glede vrste, načina izvršitve in trajanja začasnih ukrepov, ki bi bile po njegovi oceni nujne, primerne in sorazmerne za varovanje življenja in zdravja varovanih oseb in varstvo njihovih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za zagotavljanje nemotenega dela v zavodih.

Generalni direktor poleg možnosti, ki jih ima po zakonu, ki ureja javne uslužbence, glede dela izven opisa delovnega mesta in opravljanja manj zahtevnega dela, zagotovi opravljanje posameznih ali vseh nalog pravosodnega policista tudi na podlagi sklenjenega pisnega dogovora z delavcem uprave, ki je bil v preteklosti zaposlen na delovnem mestu pravosodni policist.

Dogovor iz prejšnjega odstavka se sklene za čas, ki je za ta začasni ukrep določen v odloku iz tretjega odstavka prejšnjega člena, in se lahko podaljša za obdobje, ki je določeno v odloku iz četrtega odstavka prejšnjega člena.

Delavec uprave iz prvega odstavka tega člena ima v času opravljanja del in nalog pravosodnega policista enaka pooblastila kot pravosodni policist.

Delavec uprave iz prvega odstavka tega člena za opravljanje del in nalog pravosodnega policista prejme enako plačo, kot bi jo sicer prejel na svojem delovnem mestu.

Ugotovljene zaostrene varnostne razmere zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih se štejejo za dodaten razlog za prekinitev prestajanja kazni zapora iz prvega odstavka 82. člena tega zakona.

Zoper odločbo direktorja za prekinitev prestajanja kazni zapora po tem členu je dovoljena pritožba, ki ne zadrži njene izvršitve.

Obsojenec se v času trajanja prekinitve prestajanja kazni zapora po tem členu ne more prostovoljno vrniti v zavod.

Ne glede na prvi in drugi odstavek 18. člena tega zakona se z začetkom veljavnosti odloka iz tretjega in četrtega odstavka 10.b člena tega zakona novi postopki za pozivanje obsojencev na prestajanje kazni zapora in oseb, ki jim je odrejen nadomestni zapor, na prestajanje nadomestnega zapora, ne začnejo.

Obsojenca, ki je na prostosti, ne glede na prvi odstavek 18. člena tega zakona, pozove okrožno sodišče, na območju katerega je sodišče izdalo sodbo na prvi stopnji, na prestajanje kazni zapora v osmih dneh od poteka časa, za katerega je določena veljavnost odloka iz tretjega in četrtega odstavka 10.b člena tega zakona.

Osebo, ki ji je odrejen nadomestni zapor, ne glede na drugi odstavek 18. člena tega zakona, pozove sodišče, ki je po določbah zakona, ki ureja prekrške, pristojno za odreditev nadomestnega zapora, na prestajanje nadomestnega zapora v osmih dneh od poteka časa, za katerega je določena veljavnost odloka iz tretjega in četrtega odstavka 10.b člena tega zakona.«.