Akt o spremembah in dopolnitvah Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira za elektrooperaterje

Za naložbe v sredstva pametnih omrežij se za projekt, kvalificiran za finančno spodbudo, ki temelji na delitvi koristi, pod pogoji iz tretjega odstavka tega člena elektrooperaterju prizna enkratna finančna spodbuda na podlagi delitve koristi v deležu stroškovne razlike med uporabo konvencionalnega pristopa (konvencionalna naložba) in naprednejšega, inovativnega in učinkovitejšega pristopa (napredna naložba). Pri tem se upošteva 40-odstotni delež dosežene stroškovne razlike obeh naložb iz prejšnjega stavka.

Elektrooperater mora za kvalifikacijo projekta agenciji najkasneje v treh mesecih od datuma predaje napredne naložbe v uporabo (brez posodobitev in nadgradenj) posredovati vlogo za kvalifikacijo projekta z naprednimi naložbami (v nadaljnjem besedilu: vloga), ki vsebuje:

Projekt agencija kvalificira za natančno opredeljeno sistemsko oziroma omrežno potrebo na podlagi vloge, če:

Agencija se opredeli o ustreznosti vloge elektrooperaterja najkasneje v treh mesecih od prejema vloge. Če agencija v tem času ne sproži zahteve za usklajevanje izhodišč, se vloga šteje za ustrezno oziroma potrjeno.

Stroškovno vrednotenje projektov za stroške amortizacije in reguliran donos na sredstva za namene dodelitve spodbude na podlagi delitve koristi izvede elektrooperater na podlagi določb akta, ki ureja metodologijo za določitev regulativnega okvira, veljavnega v času prejema vloge za kvalifikacijo projekta. Pri tem upošteva tudi vrednost sredstva, ki je financirana z brezplačno prevzetimi sredstvi oziroma prihodki iz prezasedenosti. Amortizacija in reguliran donos na sredstva se za namene izračuna finančne spodbude na podlagi delitve koristi izračunata ob upoštevanju naslednjih osnov:

Preostale stroške za potrebe odobritve finančne spodbude na podlagi delitve koristi oceni elektrooperater in jih metodološko ustrezno utemelji, pri čemer upošteva priporočila in dobro prakso, ki lahko temelji tudi na uporabi pristopa fiksnih deležev, ki ustrezajo posamezni vrsti naložb. Tako določena vrednost preostalih stroškov se uporablja izključno za namene dodelitve finančne spodbude na podlagi delitve koristi in je predmet presoje agencije, ki jo lahko po potrebi, na podlagi utemeljitve, ustrezno prilagodi. Pri tem se upoštevajo dobra regulativna praksa in rezultati analiz preostalih stroškov, ki jih izvede agencija.

Finančna spodbuda na podlagi delitve koristi temelji na potrjeni stroškovni razliki med obema pristopoma, ki se določi na podlagi petega in prejšnjega odstavka. Stroškovna razlika med obema pristopoma se izračuna na naslednji način:

Letni reguliran donos na sredstva iz prejšnjega odstavka se izračuna na naslednji način:

Finančna spodbuda na podlagi delitve koristi se izračuna in prizna v letu, ko je projekt napredne naložbe kvalificiran. Finančna spodbuda se prizna za posamezno vrsto napredne naložbe vključno z nadgradnjami (ukrep pametnih omrežij, uporaba določene napredne, inovativne tehnologije) enkrat, vsaki naslednji kvalificirani istovrstni naložbi pa se lahko priznajo finančne spodbude iz 104. in 105. člena tega akta.

Finančna spodbuda na podlagi delitve koristi se prizna na podlagi potrjenega načrta implementacije s časovnico iz 5. točke drugega odstavka tega člena ter analize stroškov in koristi iz 7. točke drugega odstavka tega člena v dveh delih, in sicer v deležu 50 % »ex-ante«, ostanek pa »ex- post« po izteku prve dobe uporabe oziroma amortiziranja napredne naložbe pod naslednjimi pogoji:

Dokazila za priznanje spodbude iz prejšnjega odstavka obsegajo korelacijo identifikatorja vsakega posameznega sredstva iz projektne dokumentacije z identifikatorjem istega sredstva v registru sredstev, ki ga elektrooperater uporablja za namene računovodenja ter ustrezne sistemske, obratovalne, obračunske oziroma tržne podatke, ki izkazujejo delovanje oziroma učinkovanje napredne naložbe.

Elektrooperater mora agenciji letno poročati o ključnih kazalnikih, ki odražajo realizirane neto družbene koristi na podlagi potrjenega predloga vrednotenja le-teh iz drugega odstavka tega člena. Agencija lahko sproži neodvisno presojo, če realizirane koristi pomembneje odstopajo od napovedi ali če dvomi o kakovosti vrednotenja elektrooperaterja. Elektrooperater mora pri izračunu realiziranih neto družbenih koristi, ki jih opredeljuje s ključnimi kazalniki uspešnosti za opazovano leto, upoštevati veljaven normativni okvir in veljavna sistemska, omrežna in tržna pravila.

Če so po izteku desetih let uporabe napredne naložbe realizirane merljive neto družbene koristi manjše od 50 % napovedanih, lahko agencija odvzame del priznane spodbude »ex-post«, če s primerjavo načrta in realizacije ugotovi, da elektrooperater nadgradnje napredne naložbe izvaja bistveno manj učinkovito, kot je bilo načrtovano, in so zaradi tega neto koristi manjše od napovedanih. Finančna spodbuda se odvzame v odstotku, ki se določi kot razmerje med razliko napovedanih in realiziranih neto družbenih koristi ter napovedanih neto družbenih koristi. Odvzem finančne spodbude je navzgor zamejen s 75 % priznane »ex-post« spodbude.

Agencija lahko »ex-post« finančno spodbudo zmanjša tudi za stroške, katerih vzrok ni višja sila in so nastali kot posledica realiziranih tveganj, ki niso bila opredeljena in ovrednotena v vlogi za kvalifikacijo projekta z naprednimi naložbami oziroma niso bila ustrezno upravljana med dobo uporabe posamezne napredne naložbe.

Agencija registrira dodeljeno finančno spodbudo na podlagi delitve koristi za posamezno vrsto naložbe, pri čemer upošteva klasifikacijo naprednih tehnologij DSO/TSO Technopedia in ustrezne strateške nacionalne dokumente, kot je na primer nacionalni program razvoja pametnih omrežij. Agencija seznam na ta način spodbujenih tehnologij objavi na svoji spletni strani in ga posodobi ob vsaki pomembnejši spremembi spodbujenih tehnologij.

Po pridobitvi »ex-post« finančne spodbude za določeno vrsto napredne naložbe na podlagi tega člena mora elektrooperater pri načrtovanju razvoja omrežja upoštevati napredni pristop kot standardno in privzeto vrsto naložbe, razen če analiza stroškov in koristi izkaže večjo učinkovitost konvencionalne naložbe. V tem primeru mora elektrooperater uporabo konvencionalne naložbe v razvojnem oziroma naložbenem načrtu utemeljiti z rezultati omenjene analize.

Elektrooperater mora zagotavljati dobo koristnosti napredne naložbe, ki je enaka ekonomski dobi koristnosti konvencionalne naložbe oziroma najmanj 25 let. Če agencija ugotovi, da ta pogoj ni izpolnjen, lahko elektrooperaterju sorazmerno s skrajšanjem obdobja uporabe naložbe zmanjša priznani delež finančne spodbude iz tega člena, pri čemer upošteva obseg ustvarjenih neto koristi.«.