na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL Sklep I Cp 992/2022 - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - pretekla raba - namembnost nepremičnine - zelenica - ugovor javneg...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
26.8.2022
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL Sklep I Cp 992/2022
INTERNA OZNAKA (*)
VSL00058944
SENAT, SODNIK
Barbara Žužek Javornik (preds.), Metoda Orehar Ivanc (poroč.), Polona Marjetič Zemljič
SIMILARDOCS
VSL Sklep I Cp 362/2021 ^^^ VSL Sklep II Cp 1460/2021 ^^^ VSL Sklep I Cp 851/2021
INSTITUT VSRS
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - pretekla raba - namembnost nepremičnine - zelenica - ugovor javnega dobra - nasprotje med dejstvi in predloženimi dokazi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - očitek protispisnosti
PODROČJE VSRS
NEPRAVDNO PRAVO
IZREK
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.
JEDRO
Morebitna zmotnost pravnega sklepanja ne utemeljuje zaključka o nasprotju med dejstvi in dokazi iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pri presoji, kateri del zemljišča okrog stavbe predstavlja pripadajoče zemljišče, je sodišče izhajalo iz pravilnega razumevanja 43. člena ZVEtL-1. Tako je ob mnenju izvedenke, da za del zemljišča ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali je bila namenjena izključni rabi stavbe, najverjetneje pa je bila namenjena emisijski zamejitvi stavbe, ugotavljalo še, na kakšen način se je zelenica v preteklosti uporabljala. Pravilno je tudi stališče v izpodbijanem sklepu, da niti zaznamba javnega dobra niti služnosti niso ovira za ugotovitev pripadajočega zemljišča. Pritožnica je že sama navedla sodno odločbo, iz katere izhaja, da je ugovor javnega dobra utemeljen le, če je podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, namenjene splošni rabi.
Zgolj z navedbo nasprotnih, z ničimer podkrepljenih trditev, pritožnica ne vzbudi dvoma o pravilnosti ugotovljenih dejstev.
Pri presoji, kateri del zemljišča okrog stavbe predstavlja pripadajoče zemljišče, je sodišče izhajalo iz pravilnega razumevanja 43. člena ZVEtL-1. Tako je ob mnenju izvedenke, da za del zemljišča ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali je bila namenjena izključni rabi stavbe, najverjetneje pa je bila namenjena emisijski zamejitvi stavbe, ugotavljalo še, na kakšen način se je zelenica v preteklosti uporabljala. Pravilno je tudi stališče v izpodbijanem sklepu, da niti zaznamba javnega dobra niti služnosti niso ovira za ugotovitev pripadajočega zemljišča. Pritožnica je že sama navedla sodno odločbo, iz katere izhaja, da je ugovor javnega dobra utemeljen le, če je podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, namenjene splošni rabi.
Zgolj z navedbo nasprotnih, z ničimer podkrepljenih trditev, pritožnica ne vzbudi dvoma o pravilnosti ugotovljenih dejstev.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.