Pri določanju največjega dopustnega pogreška merilnika kot celote se upošteva primerjava med vrednostjo veličine, ki jo prikazuje kazalna naprava, in dogovorno pravo vrednostjo te veličine.
Kot dogovorna prava vrednost se šteje:
1.
za prostornino pretečene vode (ali drugega medija):
a)
prostornina, določena neposredno ali z merjenjem mase na preskusni napravi z zahtevano merilno negotovostjo,
b)
prostornina, simulirana z določenim številom vhodnih impulzov, ki prek impulzne vrednosti, izražene v obliki prirastka prostornine na impulz, določajo dogovorno pravo vrednost prostornine;
2.
za temperaturno razliko:
a)
temperaturna razlika, simulirana s postavitvijo temperaturnih zaznaval v termostatske kopeli z zahtevano merilno negotovostjo, ali
b)
temperaturna razlika, simulirana s preciznimi upori namesto temperaturnih zaznaval;
3.
za toplotno energijo: vrednost energije, izračunana po enačbi:
ΔW = k x ΔV x ΔΘ
kjer je:
ΔΘ= simulirana temperaturna razlika skladno z opisom iz točke 2.a) ali 2.b),
ΔV= simuliran prirastek prostornine skladno z opisom v točki 1.a) ali 1.b),
k= toplotni koeficient, odvisen od lastnosti pretočnega medija, lege merilnika pretoka (dovod ali povratni vod) ter temperature v dovodu in povratnem vodu.
Za potrebe izračuna se koeficient k določi iz standardiziranih tabel.