Poslovodni organ lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela le na podlagi predhodno zbrane dokumentacije, ki mora izkazovati delavčevo uspešnost pri delu za obdobje najmanj 30 dni njegove prisotnosti na delu.
Poslovodni organ opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o ugotovitvah poslovodnega organa..O tem razgovoru se napiše zapisnik.
Delavcu je treba poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, h katerim je razporejen.
O začetku postopka mora biti obveščen tudi sindikat.
Delavec ima pravico vpogleda v strokovno dokumentacijo, na podlagi katere se je začel postopek.
V času poskusnega dela in pripravništva postopka ugotavljanja znanja in zmožnosti ni mogoče voditi.
Postopek je javen.
Sklep o prenehanju delovnega razmerja delavca, ki nima zahtevanega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, izreče organ, določen s statutom oziroma splošnim aktom.
Organ, določen s statutom oziroma splošnim aktom, ne sme izreči delavcu sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če mu ni omogočil enakega obsega in možnosti za izobraževanje kot drugim delavcem, ki opravljajo dela na enakih oziroma podobnih delovnih mestih.
Zoper sklep, š katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, in s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim, oziroma s katerim se odloči o prenehanju delovnega razmerja, lahko delavec poda ugovor na organ, ki odloča o pravicah delavcev na drugi stopnji.
14. člen
Delovni čas
Delovni čas, vključno s plačanimi odmori, traja največ 40 ur tedensko.
Delovni čas je možno med letom prerazporejati po predhodni seznanitvi sindikata podjetja, če tako prerazporeditev zahtevajo razmere v podjetju, toda tako, da v koledarskem letu ni presežen povprečni tedenski fond ur. Razporeditev, začetek in konec delovnega časa se usklajuje s potrebami delavcev, delovnega procesa in gostov.
Delo prek polnega delovnega časa lahko traja največ 8 ur na teden, ali 20 ur na mesec ali 180 ur na leto. Delavcu ni mogoče odrediti dela v podaljšanem delovnem času, če bi to ogrozilo njegovo zdravje ali če se ugotovijo upravičeni razlogi za njegovo odklonitev.
15. člen
Krajši delovni čas
Delavec, ki je sklenil delovno razmerje s krajšim delovnim časom od polnega, ima enake pravice kot delavec, ki je sklenil delovno razmerje s polnim delovnim časom.
V primeru, da delavec dela s krajšim delovnim časom, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in poslovodnim organom.
16. člen
Razporejanje delavcev
Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanja in zmožnosti, v primeru višje sile (naravnih ali drugih nesreč, pri katerih je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje), reševanja človeških življenj in zdravja, nenadnega kvara surovin in materiala, ki povzroča popolni ali delni zastoj delovnega procesa v podjetju, ter v primeru nenadne krajše odsotnosti drugega delavca in v primeru okvare delovnih naprav in obratov.
Delavec prejme v vseh primerih razporeditev, ko je zaradi izjemnih okoliščin razporejen na dela in naloge, ki ne ustrezajo vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, oziroma ko je razporejen na nižje vrednotena dela in naloge, enako plačo, kot jo prejema na svojem delovnem mestu, oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.
17. člen
Razporeditev iz kraja v kraj
Razporejanje iz kraja v kraj je brez delavčeve privolitve dopustno pod naslednjimi pogoji:
• če delavčevo zdravstveno stanje dopušča, da prihaja na delovno mesto z javnimi prevoznimi sredstvi
• če ob normalnih pogojih prevoz z javnim prevoznim sredstvom ne traja več kot 3 ure in za matere z otrokom do 7. leta starosti, če pot ne traja več kot 2 uri dnevno v obe smeri, pri čemer se upošteva prevoz od kraja stalnega delavčevega prebivališča
• če se s tako razporeditvijo bistveno ne poslabšajo razmere v delavčevi družini. Zato ni možno razporejati delavke oziroma delavca samohranilca, ki ima otroka starega do 15 let delavke z otrokom do 3 let starosti in invalide II. kategorije invalidnosti.
V primerih, naštetih v drugi alinei prvega odstavka, je podjetje oziroma delodajalec dolžan delavcu povrniti vse stroške prevoza na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi.
Če podjetje delavcu zagotovi v drugem kraju tudi primerno stanovanje zanj in za njegovo družino ter če je zagotovljena zaposlitev zakonca in možnost šolanja otrok, je razporeditev možna ne glede na pogoje, določene v prvem odstavku tega določila.
Razporeditev v drugo podjetje
Delavca je možno proti njegovi volji razporediti v drugo podjetje ali k delodajalcu trajno ali za določen čas v naslednjih primerih in pod naslednjimi pogoji:
• če gre za razreševanje začasnih ali trajnih presežkov delavcev
• če mu podjetje zaradi bolezni ali invalidnosti ne more zagotoviti drugega ustreznega dela v okviru podjetja
• če podjetje odstopi del dejavnosti drugemu podjetju oziroma delodajalcu in če je delavčevo delovno mesto vključeno v to dejavnost
• če delavčeva strokovna usposobljenost ustreza zahtevam delovnega mesta v drugem podjetju
• če delavčevo zdravstveno stanje ustreza pogojem ponudenega delovnega mesta
• če ob normalnih pogojih prevoz z javnim prevoznim sredstvom ne traja več kot 3 ure in za matere z otrokom do 7. leta starosti, če pot ne traja več kot 2 uri dnevno v obe smeri, pri čemer se upošteva prevoz od kraja delavčevega prebivališča.
Podjetje sklene z drugim podjetjem pogodbo o prevzemu delavcev, s katero se določijo pogoji, število delavcev in ponudena delovna mesta ter varovanje pravic delavcev.
Če je delavec razporejen v drugo podjetje za določen čas se ima pravico po poteku časa vrniti v prvo podjetje. V času, ko je delal v drugem podjetju, mu je delovno razmerje v prvem mirovalo.
Poslovodni organ, delodajalec oziroma organ upravljanja podjetja je dolžan predložiti predloge za razreševanje začasnih presežnih delavcev sindikatu, in sicer najmanj 10 dni pred skupno obravnavo predlogov. O skupnem obravnavanju predlogov je treba sestaviti zapisnik. Sindikati morajo svoje mnenje posredovati pisno vsaj dva dni pred skupno obravnavo.