TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi obsojenega G.J. in zagovornikov obsojenega V.B.R. za varstvo zakonitosti se zavrneta kot neutemeljeni.

Po 98.a členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) se obsojenca oprostita povrnitve stroškov, nastalih v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom - povprečnine.

Dejstvo, da so bili trije obtoženci iz razloga po 3. točki 358. člena ZKP oproščeni obtožbe za kaznivo dejanje sodelovanja v skupini, ki stori kaznivo dejanje po 2. v zvezi s 1. odstavkom 301. člena KZ, samo po sebi ne izključuje ugotovitve, da sta se obsojenca združila zato, da bi izvršila umor.

S tem ko zagovorniki ne sprejemajo razlogov, ki jih je navedlo pritožbeno sodišče v utemeljitev svojega zaključka, da izvedba predlaganega dokaza ni potrebna, ponujajo lastno dokazno presojo, ki je drugačna od tiste, sprejete v izpodbijani pravnomočni sodbi. Iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).

Zahteva za varstvo zakonitosti je samostojno pravno sredstvo, zato je treba v njej zatrjevane kršitve utemeljiti in se šteje, da zahteva ni obrazložena, če se vložnik v njej sklicuje na katero od prejšnjih vlog.