Navodilo za izvajanje Sklepa o poročanju monetarnih finančnih institucij

Banka v poročilu BS1KP na ravni posameznega posla (za pravne osebe – brez S.14 po šifrantu 9. Sektor) z mesečno frekvenco poroča kreditne posle, ki jih vodi, administrira in servisira za račun tretjih oseb, ki so pravne osebe in nosijo tveganje, ki izhaja iz finančnega instrumenta (posli, ki jih vključi tudi v postavko KA402 poročila BS1S).

V poročilu BS1KP banka poroča na ravni posameznega posla tudi kreditne posle, ki so bili z listinjenjem delno ali v celoti odpravljeni iz izkaza finančnega položaja in jih banka še servisira za račun tretjih oseb (posli, ki jih vključi tudi v vrednostni podatek 90 postavke P3702 poročila BS1S).

Iz obveznosti poročanja komisijske podbilance servisiranih poslov so, zato da se izogne podvajanju podatkov v poročevalskem sistemu, izvzeti kreditni posli, ki jih banka administrira in servisira po naročilu in za račun drugega obveznika poročanja iz 2. člena Sklepa o poročanju monetarnih finančnih institucij.

Predmet poročanja v poročilu BS1KP so kreditni posli v servisiranju, ki jih banka razvrsti v eno izmed kategorij iz šifranta 600. Vrsta instrumenta, kadar znesek dejanskih in prevzetih (zunajbilančnih) kreditnih obveznosti posameznega dolžnika brez obresti na referenčni datum poročanja pri banki presega 25.000 eurov.

Pri izračunu zneska dolga ali praga za poročanje poslov kreditiranja posameznega dolžnika se upoštevajo izpostavljenosti iz vseh kreditnih poslov do dolžnika pri banki, tako terjatev kot prevzetih obveznosti, ki izvirajo iz servisiranja kreditnih poslov, ne glede na to, za katerega kreditodajalca se izvaja storitev administrativnega vodenja posla pri banki. Banka za kriterij obveznosti poročanja upošteva seštevek vrednostnih podatkov 90. Znesek prevzetih in pogojnih zunajbilančnih obveznosti in 132. Znesek neodplačanega dolga, zmanjšan za obresti (za vrednostna podatka 82 in 83), iz postavk:

Banka posameznega dolžnika iz komisijske podbilance servisiranih poslov vključuje v poročilo BS1KP z relevantnimi podatki do konca četrtletja, v katerem je znesek dejanskih in prevzetih (zunajbilančnih) kreditnih obveznosti posameznega dolžnika brez obresti na referenčni datum poročanja padel pod 25.000 eurov. Ponazoritev: posel (ki je bil nekoč ali v tekočem četrtletju že v statusu neplačila) za dolžnika, čigar celotna izpostavljenost je pri banki na primer konec maja padla pod 25.000 eurov, je treba vključiti v četrtletno poročilo BS1K za junij, poročilo BS1KP pa se kljub celotni izpostavljenosti dolžnika pod pragom poroča za maj in junij.

Za posle, vključene v poročilo BS1KP, banka poroča tudi podatke o zavarovanjih v poročilih BSZAV in BSIVZ.